Prenovljen koncept dela z nadarjenimi učenci postal obvezen za vse šole

[STA] – Z letošnjim šolskim letom v veljavo stopa prenovljen koncept prepoznavanja in dela z nadarjenimi otroki. Kljub temu da gre za zavezujoč dokument za vse vzgojno-izobraževalne zavode, ostajajo svarila pred velikimi razlikami med šolami.

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje se je na zadnji seji pred poletnimi počitnicami seznanil s prenovljenim konceptom prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi, ki so ga že leta 2020 pripravili na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo (ZRSŠ).

“Otroci, učenci in dijaki lahko pričakujejo drugačen način prepoznavanja njihovih potencialov in nadarjenosti, več podpore pri njihovem razvoju med vsakdanjim šolskim delom ter podporo njihovemu celostnemu razvoju,” so v odgovoru na novinarsko vprašanje STA zapisali na ZRSŠ. Gre za prvo tovrstno posodobitev koncepta, nastalega leta 1999.

Po besedah ZRSŠ je poleg daljšega, procesnega in večstopenjskega postopka prepoznavanja nadarjenih bistvena novost koncepta podpora nadarjenim pri pouku in pri drugih dejavnostih šole.

“Koncept poudarja podporo nadarjenemu učencu oz. dijaku v času rednega pouka, v heterogenih oddelkih, preko diferenciacije, individualizacije in personalizacije učenja. Podporo, ki je za vsakega potencialno nadarjenega in identificiranega nadarjenega drugačna, odvisna od njegovih sposobnosti, potreb in motivacije,” so pojasnili.

Koncept predvideva tudi možnost vključevanja potencialno nadarjenih in nadarjenih v različne dejavnosti zunaj rednega pouka, kot so na primer raziskovalne naloge, različne tematske delavnice, sodelovalnice, ustvarjalnice in povezovalnice talentov. Kot so zapisali na ZRSŠ, gre za programe, v katere se učenec oz. dijak vključuje prostovoljno in omogočajo poglabljanje in razširjanje znanja obveznega kurikula.

“Pomembna novost koncepta je tudi uvajanje prepoznavanja otrok z višjimi potenciali v vrtce, z namenom, da se že v vrtcu podpre razvoj potencialov vsakega otroka,” so še dodali.

Poskusno uvajanje prenovljenega koncepta

Prenovljen koncept so pod vodstvom ZRSŠ poskusno uvajali v šolskih letih 2022/23 in 2023/24 v 27 vzgojno-izobraževalnih zavodih različnih nivojev, torej vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. “Poskusno uvajanje prenovljenega koncepta je pokazalo pomembne prednosti posodobitev koncepta in se je izkazalo kot uspešno,” so rezultate poskusa strnili na ZRSŠ.

Zapisali so, da so vzgojitelji prepoznali smisel sistematičnega opazovanja otrok med različnimi dejavnostmi ter prepoznavanja otrok z višjimi potenciali že v vrtcu. Tudi sicer naj bi sodelujoči učitelji, ravnatelji in svetovalni delavci izrazili pozitivna stališča do sprememb.

Na ZRSŠ pa so dodali, da rezultati poskusa po drugi strani kažejo potrebo po dodatnih strokovnih izobraževanjih in podpori za učitelje ter mentorje, ki delajo z nadarjenimi. “V poskusu se je izkazalo, da je individualizacija, diferenciacija in personalizacija učenja pri delu z nadarjenimi v razredu za učitelje izziv,” so zapisali.

Potreba po sistemskih spremembah

V sklepni besedi prenovljenega koncepta so njegovi avtorji zapisali, da je za uresničitev nujno zagotoviti sistemsko podporo pri zagotavljanju finančnih sredstev za razvojno delo, izvajanje novih oblik dela z nadarjenimi, ustrezno ovrednotenje dela pedagoških koordinatorjev in mentorjev ter za uskladitev in dopolnitev veljavne zakonodaje.

Sistemsko neurejenost področja je področnemu ministrstvu in ZRSŠ sicer v revizijskem poročilu, objavljenem leta 2020, očitalo že računsko sodišče. Takrat so državni revizorji na primer ugotovili, da v Sloveniji ni ustreznih pravnih in strokovnih podlag za delo ter financiranje dela z nadarjenimi učenci in dijaki.

Ministrstvo in ZRSŠ sta se v porevizijskem poročilu zavezala k pripravi in izvedbi številnih ukrepov za ureditev področja, med drugim pripravo nacionalne strategije, akcijskih načrtov in prenovo pravne podlage za delo z nadarjenimi.

Z ministrstva za vzgojo in izobraževanje so za STA sporočili, da ukrepov, od katerih bi odstopili, ni bilo. “Večina ukrepov je bila izvedena ali pa se izvajajo postopno, skladno z načrtom do konca leta 2025. Ključni rezultat je prav sistemska uvedba prenovljenega koncepta, ki bo v prihodnje predstavljal zavezujoč okvir za vse šole,” so zapisali. Morebitnih zakonodajnih sprememb niso izpostavili.

Pomen nadarjenih za celotno družbo

Strokovnjakinja za delo z nadarjenimi s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Mojca Juriševič ter osnovnošolska učiteljica fizike in kemije Demi Munih sta v pogovoru za STA opozorili na velik družbeni pomen nadarjenih.

“S tem, ko vzgajamo nadarjene, vzgajamo vse otroke, in pomembno je, da o njih razmišljamo tudi kot bodočih učiteljih, zdravnikih, pravnikih, gospodarstvenikih. Ljudeh, ki bodo vodili našo družbo,” je dejala Juriševič.

Munih je med tem izpostavila pomembne razlike med delom z nadarjenimi iz bolj ruralnega okolja, v katerem sama poučuje, v primerjavi s tistimi iz urbanih središč. “Naši učenci so vozači, vedno vezani na avtobuse, zato morajo po koncu pouka oditi. Z zunanjimi izvajalci, institucijami in podjetji pa težje sodelujemo, saj so takšna povezovanja za šolo dodaten strošek,” je pojasnila.

“Nadarjenim iz periferije je težje uspeti, sploh brez podpore staršev,” je dodala Munih. Nekateri starši dajejo prednost športnim dejavnostim, jezikovnim ali glasbenim šolam, v določenih primerih se celo ne strinjajo z identifikacijo učenca kot nadarjenega.

Želi si, da bi Slovenija dobila nacionalni izobraževalni program za nadarjene, do katerega bodo lahko enakovredno dostopali učenci iz cele Slovenije. Željo po ambicioznejših in prepotrebnih sistemskih spremembah – nekatere so sicer zapisane v pred kratkim sprejetem programskem dokumentu ministrstva za vzgojo in izobraževanje za razvojno načrtovanje do leta 2033 – je izrazila tudi Juriševič.

“Močno upam, da je minister s podpisom programa mislil resno in da bo čim prej pripravljen akcijski načrt. Nenazadnje je obstoječa vlada v dveh točkah koalicijske pogodbe obljubila izboljšanje dela z nadarjenimi,” je povedala.

“Menim, da danes ni več opravičila za obstoječe stanje. Dela se je treba lotiti takoj, celostno in sistemsko, kot predlagano v nacionalnem programu, na osnovi empirično preverjenih spoznanj, primerov dobrih praks ter z jasno in uresničljivo državno vizijo,” je še dodala.

Foto: Freepik