Pred svetovnim dnevom znova izrazili željo po urejenem financiranju paliativne oskrbe

Strokovnjakinje so pred svetovnim dnevom paliativne in hospic oskrbe poudarile, da paliativna oskrba ni nekaj žalostnega, ampak da počnejo nekaj lepega za neozdravljivo bolne ljudi vseh starosti. V zadnjih letih je bilo sicer na tem področju narejenih veliko pozitivnih korakov, želijo pa si tudi podpore odločevalcev in urejenega financiranja.

Vodja oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednica Slovenskega združenja za paliativno in hospic oskrbo Maja Ebert Moltara je na današnji novinarski konferenci poudarila, da paliativna oskrba ni samo zadnji del življenja, ampak daljše obdobje zagotavljanja čim boljše kakovosti življenja bolnikov z neozdravljivo boleznijo, ki pa se je ne smejo bati. Dodala je, da je kroničnih bolnikov veliko, v Sloveniji vsak dan zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni umre 60 ljudi. Po njenih besedah je izobraževanje zdravstvenih delavcev zelo pomembno, zato pripravljajo specializacije na tem področju, na medicinski fakulteti pa je skoraj 200 študentov letos prvič zaključilo obvezne vsebine s področja paliativne oskrbe. Izobraževati pa je treba tudi odločevalce, da bodo razumeli, kaj paliativna oskrba pomeni za posameznika in družbo. V prihodnjih mesecih pričakuje sprejetje programa paliativne oskrbe, ki bo tudi temelj za pripravo zakona o paliativni oskrbi. Vodja tima za paliativno oskrbo otrok na pediatrični kliniki UKC Ljubljana Anamarija Meglič je poudarila, da mora paliativna oskrba zajemati bolnike vseh starosti in njihove svojce, tudi novorojenčke, otroke, mladostnike, mlade odrasle in nosečnice, za katere vedo, da bodo rodile mrtvega otroka. Otrok, ki potrebujejo paliativno oskrbo je po njenih besedah vedno več, gre za otroke z rakom, nevrodegenerativnimi boleznimi, kromosomskimi boleznimi in metabolnimi napredujočimi boleznimi, ki jih ne morejo pozdraviti in bodo umrli prej, kot bi sicer. Opozorila je, da so njihovi starši in družine izjemno obremenjeni, saj 24 ur na dan vsak dan skrbijo za bolne otroke, zaradi česar so socialno izolirani in v družbi niso vidni. Paliativna oskrba takih otrok se mora začeti takoj ob diagnozi, zato so zgradili mrežo pediatrične paliativne oskrbe po vseh bolnišnicah. Poudarila je, da lahko pediatrično paliativno oskrbo izvaja samo pediatrično zdravstveno osebje, z njo pa podprejo celotno družino in jo nudijo tudi po otrokovi smrti. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je dejala, da se paliativna medicina dotika vseh zdravniških strok, v zadnjem času pa je bilo na tem področju storjenih kar nekaj korakov, kar jo veseli. Med drugim je bila Ebert Moltara imenovana za državno koordinatorico za razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji, na zdravniški zbornici deluje delovna skupina za paliativno oskrbo, aktivno pa je tudi Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe. Delovna skupina je doslej pripravila osem izobraževanj, v katera je bilo vključenih več kot 2100 zdravnikov različnih specialnosti, pripravljajo pa tudi nacionalne smernice za paliativno sedacijo. Socialna delavka v Hiši Ljubhospic Urška Končan pa je dejala, da hospic ni nadomestilo za oskrbo na domu, bolnico in mobilne paliativne time, ampak je eden od nujnih členov iste mreže. Opozorila je, da je v Sloveniji le ena takšna hiša, potrebovali pa bi jih več. “Vsak dan dobimo ogromno prošenj za sprejem, ogromno klicev ljudi v stiski, veliko jih pride tudi na vrata, tako da potreba je zelo velika,” je poudarila. Spomnila je, da jih financira le Lekarna Ljubljana, želeli pa bi si tudi podporo države in finančne stabilnosti. Po njenih besedah je tudi državni svet septembra podprl pobudo, da naj vlada predlaga sistemsko, finančno stabilno in trajno stacionarno hospic oskrbo.