Pravljice, ki so jih navdihnili resnični ljudje

Pravljice že stoletja navdušujejo ljudi po vsem svetu. Čeprav jih pogosto dojemamo kot sad domišljije, številne raziskave kažejo, da imajo korenine v resničnih dogodkih in ljudeh. Prav to daje pravljicam moč, saj se v njih prepletajo fantazija, zgodovina in kolektivni spomin. V nadaljevanju spoznajmo tri slavne zgodbe, ki jih morda ne bi bilo brez resničnih oseb.

Pepelka in grška sužnja Rhodopis

Ena najbolj znanih pravljic, Pepelka, se lahko poveže z zgodbo grške deklice Rhodopis. Živela je v 6. stoletju pr. n. št., ko so jo ugrabili in prodali v Egipt kot sužnjo. Po legendi je zaradi svoje lepote in prijaznosti izstopala med drugimi deklicami. Ko je bog Horus v podobi sokola ukradel njen sandal in ga spustil v faraonovo naročje, je ta začel iskati lastnico. Našel je Rhodopis, se vanjo zaljubil in jo vzel za ženo. Zgodba je tako podobna kasnejši pravljici, da mnogi verjamejo, da prav ona predstavlja najstarejši navdih za Pepelko.

Sneguljčica in grofica Margaretha von Waldeck

Tudi Sneguljčica, prvič zapisana pri bratih Grimm leta 1812, se lahko navezuje na resnično osebo. Gre za grofico Margaretho von Waldeck, ki je v 16. stoletju zaslovela zaradi svoje lepote. Zaljubila se je v španskega princa Filipa II., a zvezi so nasprotovali vplivni sorodniki. Margaretha je umrla že pri 21 letih, domnevno zastrupljena. V zgodbi se pojavljajo tudi otroci rudarji iz rudnikov v Hessnu, ki so zaradi dela in bolezni ostali nizke rasti – podobnost s sedmimi škrati je očitna.

Grdi raček kot Andersenova izpoved

Pravljice niso vedno navdihnile samo zgodovinske osebnosti, včasih so izšle iz življenjskih izkušenj svojih avtorjev. Tako je Grdi raček pravzaprav osebna zgodba Hansa Christiana Andersena. Danski pisatelj je v mladosti trpel zaradi zasmehovanja, saj je bil neroden, revnega porekla in se ni ujemal z družbenimi pričakovanji. S pravljico je opisal svoje občutke izločenosti in upanja, da bo nekoč sprejet. Ko se grdi raček spremeni v čudovitega laboda, gre za simbol njegove lastne preobrazbe iz zasmehovanega dečka v slavnega pisatelja, ki je postal eden največjih pravljičarjev vseh časov.

Zakaj pravljice ostajajo večne

Čeprav se zgodbe, kot sta Pepelka in Sneguljčica, zdijo pravljične, njihova moč izvira iz resničnih izkušenj ljudi. V ozadju se skrivajo teme ljubezni, izdajstva, upanja in poguma, ki so univerzalne in večne. Prav zato pravljice preživijo stoletja, ker nas spominjajo, da so tudi v najtežjih okoliščinah mogoči čudeži.

Pravljice so tako več kot le izmišljene zgodbe za otroke. So odsev človeške zgodovine in duše, povezava med resničnostjo in fantazijo. Ko naslednjič preberemo Sneguljčico, Grdega račka ali Pepelko, se lahko spomnimo, da morda beremo nekaj več kot le pravljico, beremo odmev resničnih življenj.

Pripravil: J.P.

Vir: National Geographic, BBC Culture, History Extra,

The post Pravljice, ki so jih navdihnili resnični ljudje first appeared on NaDlani.si.