Pozor: Če nimate oporoke, vaš partner lahko ostane brez vsega

5 hours ago 15

ARTICLE AD

Kaj deduje zakonec brez oporoke? Pravno ozadje, pasti in primeri iz prakse

Ko nekdo umre brez oporoke, se zgodba – pravna zgodba – šele začne. In pogosto je manj jasno, kot si predstavljamo. Dedovanje brez oporoke ureja Zakon o dedovanju (ZD), a življenje zna biti bolj zapleteno kot pravniški paragrafi. Ključno vprašanje, ki ob tem vedno znova odmeva v slovenskih domovih in na dednih razpravah: koliko dejansko deduje zakonec?

Za vas smo zbrali preverjene informacije, konkretne primere in razlago aktualnih predpisov. Zgolj dejstva, brez ugibanj. Vključeni so podatki po stanju na dan objave članka, na podlagi veljavne zakonodaje (Zakon o dedovanju, Uradni list RS, št. 15/76 s spremembami).

Kaj se zgodi, če ni oporoke?

V tem primeru pride v poštev t. i. zakonito dedovanje. To pomeni, da se premoženje pokojnika (t. i. zapuščina) razdeli glede na dedne rede – obstajajo trije. Kateri red velja, je odvisno od tega, kdo je preživel pokojnika.

Zakonec (ali zunajzakonski partner, ki je bil z zapustnikom v daljši zvezi in skupnem gospodinjstvu) je vedno del dedovanja, a ne nujno edini dedni upravičenec. In tukaj se začnejo razlike.

Prvi dedni red: zakonec in otroci

Najpogostejši primer. Pokojni je imel otroke (biološke ali posvojene). V tem primeru zakonec ne podeduje vsega, temveč dediči dedujejo po enakih delih.

Primer iz prakse:

Gospa Marija je izgubila soproga. Imela sta dva sinova, eden je umrl že pred leti, za sabo pa pustil dve hčerki. Dediči so postali:

Marija (1/3),
živi sin (1/3),
vsaka vnukinja po pokojnem sinu (1/6).

To je posledica t. i. vstopne pravice – otroci umrlega dedujejo njegov del.

„Zakon obravnava zunajzakonske partnerje enako kot zakonca, če zveza izpolnjuje pogoje stalnosti in skupnega življenja,“ navaja Pravni inštitut Ljubljana.

Drugi dedni red: zakonec in starši pokojnika

Kaj pa, če pokojni ni imel otrok? V tem primeru zakonec ne podeduje celotne zapuščine. Polovico dobi, ostalo si razdelijo zapustnikovi starši oziroma če so ti že pokojni, bratje in sestre pokojnika.

Primer:

Gospod Ivan iz Šmarij pri Jelšah je umrl brez otrok. Živel je z ženo Ano, materjo in bratom. Dedni deleži:

Ana (1/2),
mama (1/4),
brat (1/4).

Če bi bila mati pokojna, bi brat podedoval njen del (1/2).

„Veliko ljudi misli, da zakonec v tem primeru deduje vse. Pa ni tako, razen če so vsi drugi sorodniki pokojni,“ opozarja pravnica (vir: Pravnik na dlani).

Tretji dedni red: zakonec in stari starši?

Tretji red pride v poštev, kadar pokojni nima otrok, staršev, bratov/sester ali njihovih potomcev. V tem primeru zakon dedovanje razdeli med dedke in babice pokojnika (po polovico po materini in očetovi strani).

Ampak – če takšnih sorodnikov ni več, vse dobi zakonec.

Primer:

Leta 2022 je gospa Olga iz Tolmina izgubila soproga. Nista imela otrok, njegovi starši so že dolgo pokojni, bratov ni imel. Gospa Olga je dedovala celotno premoženje (stanovanje, avto, bančni račun).

Pozor: posebnosti, ki lahko presenetijo

1. Darila se vračajo

Če je zapustnik enega dediča že med življenjem obdaril (npr. podaril hišo), se to upošteva pri dedovanju. Dediči lahko celo zahtevajo razveljavitev darilne pogodbe, če je bila sklenjena v zadnjem letu življenja pokojnika.

2. Dedujejo se tudi dolgovi

Dedovanje ni vedno blagoslov. Dedič podeduje tudi dolgove – a le do višine premoženja, ki ga prejme. Lahko se tudi odpove dedovanju (toda ne delno – če se odpove, se mora vsemu).

3. Nujni delež

Tudi če zapustnik napiše oporoko, zakonec ne more ostati povsem brez. Zakonec ima pravico do nujnega deleža, ki znaša polovico zakonitega deleža (npr. če bi po zakonu dobil 1/2, ima pravico do 1/4).

Pomembno: nujni delež ni avtomatski. Zakonec ga mora zahtevati.

In davki?

Tukaj ena redkih pozitivnih novic: zakonec in otroci so davka oproščeni. Tako določa Zakon o davku na dediščine in darila (8. čen ZDDD).

Ostali (npr. bratje, sestrčične, prijatelji…) pa davke plačajo – po progresivni lestvici od 5 do 39 %.

Kdaj zakonec sploh ne deduje?

Če se dedovanju izrecno odpove (pisno ali na razpravi).
Če ga je pokojni razdedinil v oporoki, na podlagi zakonsko dopustnih razlogov (nasilje, zapustitev, kazniva dejanja…).
Če je bil zakon pravnomočno razvezan. Bivši zakonec ne deduje, razen če je drugače zapisano v oporoki.

Brez oporoke ni mirne dediščine

Velikokrat slišimo: „Saj smo se vse zmenili… dokler ni umrl.“

Dejstvo je, da brez oporoke tvegamo nesoglasja, spore in četudi neželeno, sodne postopke. Zakonec je sicer zaščiten, a ne vedno v celoti.

Zato strokovnjaki (in življenje samo) svetujejo: Če imate specifične želje, če želite zavarovati partnerja ali izključiti sorodnike – napišite oporoko.