Posledice tekme vladajočih, kdo bo bolj proti Natu in denarju za obrambo

“Ta trenutek ne moremo pristati na umik, niti na kakršenkoli drug manever, ki bi pomenil preprečitev referenduma,” to je Matej Tašner Vatovec (Levica) povedal po srečanju vladnih strank o posvetovalnem referendumu o načrtovanih vladnih izdatkih za obrambo. Podobno pri referendumu vztraja SD, ki ni za izstop iz Nata, je pa proti izpolnjevanju dogovorov in zavez v Natu. Dogovorov in zavez svoje lastne vlade.

Predstavniki Svobode, SD in Levice se niso nič dogovorili. Po odločitvi večine poslancev, da referendum bo, morajo zdaj v DZ določiti še datum. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal, da bo ta teden predlagal še posvetovalni referendum o izstopu iz Nata. Doslej ga ni. Je pa sklical posvete s pravniki, v koaliciji in s predstavniki vseh strank, kjer pa bo, ker so vladne stranke na vso moč sprte, položaj precej zapleten.

Na kritike, da so referendumsko vprašanje v Levici oblikovali tako, da po referendumu ne bo jasno, kaj so volivci odločili, na kar so že ob sprejemanju v parlamentu opozorili v zakonodajno pravni službi, je Vatovec odgovoril tako: “Saj veste, kako je s pravniki. Vedno se najde nek način, kako interpretirati stvari po svoje.”

Vprašanje na referendumu bi bilo takšno:

“Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti do leta 2030 dosegli 3% bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.”

Glasovalec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo “ZA ali besedo PROTІ”.

Za bodo lahko glasovali tisti, ki so za tri odstotke ali približno 2,1 milijarde. Proti pa vsi tisti, ki so za manj ali več od tega deleža in vsote. Če bo večina glasovala proti, ne bomo vedeli ali so ljudje za manj ali več za obrambo. Če pa bo večina podprla tri odstotke, pa bo že spet težava, ker se je predsednik vlade z mandatom vseh treh vladnih strank, tudi Levice, ki ga je dobil v vladi, v okviru Nata zavezal k več.

Predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša (SDS) je na to nenavadnost referenduma opozoril tako: “V vsebinskem smislu je ta referendum brezpredmeten, ker ljudi sprašuje po treh odstotkih BDP za obrambne izdatke, medtem ko so se vlada oziroma vse tri vladne stranke s pooblastilom predsedniku vlade na vrhu Nata zavezale, da bomo do leta 2035 za to prispevali pet odstotkov BDP.”

Referendum, če bo razpisan na zdaj načrtovan način, bo v vsakem primeru glasovanje o nezaupnici vladi, ki se različno odloča, kakšne cilje ima, po vrhu so referendum sprožile same proti sebi vlade stranke. Zdi se, da je jasno le, da bo vladi nezaupnica tudi izglasovana v vsakem primeru, če bo tak referendum res razpisan.

Pred srečanjem parlamentarnih strank je Janša na omrežju X opozoril, da se bo težko karkoli dogovoriti: “S kom naj se jutri na sestanku parlamentarnih strank o referendumih usklajuje opozicija, če vladne stranke niso usklajene niti med seboj?”

⚠️‼️ S kom naj se jutri na sestanku parlamentarnih strank o referendumih usklajuje opozicija, če vladne stranke niso usklajene niti med seboj? pic.twitter.com/f04EKIx1LT

— Janez Janša (@JJansaSDS) July 10, 2025

Zapleti so predvsem posledica predvolilnih manevrov na skrajni levi, kjer tekmujejo, kdo je bolj proti Natu in denarju za obrambo v Levici, novi stranki, ki jo ustanavlja Miha Kordiš, Resni.ci Zorana Stevanovića (ki ga deloma umeščamo tudi na skrajno desno), v stranki Vladimirja Prebiliča, ki je tudi še v nastajanju in še kupu nevladnih podizvajalcev (Glas ljudstva, 8. marec in podobni)… Da bi jim te stranke kradle volivce, pa se mora zaščititi tudi SD. Težave so pa tudi v Svobodi, kjer je del poslancev tudi odločno proti Natu.

Opozicijski SDS in NSi (pa tudi Demokrati) konflikte v vladi poskušata uporabiti, da pokažeta, kako nesposobna vladati je koalicija Svobode, SD in Levice.

Levico, ki je čisto uradno za izstop iz Nata, je Golob sam spravil v vlado, čeprav je niti ni potreboval in ji prepustil ministrstvo za kulturo in vpliv na medije, s pomočjo tega vpliva in močno iz proračuna zalite vojske zasebnih zavodov (pravijo jim nevladne organizacije) pa zdaj že več let širijo svoje ideje proti Zahodu in Natu, ki so delu populacije domače, ker so jih vajeni še časa prejšnjega komunističnega režima. Od tod tudi strahovita medijska in politična pristranost, ko gre za dogodke na Bližnjem Vzhodu.

Peter Jančič

Prispevek je bil prvotno objavljen na Spletnem časopisu