POMISLEKI: Amerika spet postaja ameriška

James Monroe je bil predsednik Združenih držav Amerike pred dvema stoletjema. Dvesto dve leti sta minili od tedaj, ko je med novoletnim nagovorom v kongresu spregovoril o temi, ki je šele pozneje dobila svoje prave dimenzije. Njegova poslanica ljudstvu je ostala zapisana v geslu »Amerika Američanom«. Sprva se je zdelo, da je miroljubna, namenjena samo evropskim silam, ki bi jim morda prišlo na misel spet poseči na zahodno poloblo.

V tistih letih so se namreč spon španskih in portugalskih zavojevalcev osvobajale latinskoameriške države in zdelo se je, da ZDA nočejo morebitnega prihoda novega pohlepneža iz Evrope, ki bi nadomestil Britance, Špance ali Portugalce ali pa Francoze. Precej miroljubno in v obrambo ameriškim starim kolonialnim priseljencem, malo še njihovim podanikom staroselcem usmerjeno govorjenje se je zdelo Monroejevo govorjenje.

Šele pozneje se je izkazalo, da je Monroejevo razmišljanje o Ameriki namenjeno popolnoma drugim ciljem. Združene države Amerike so se namenile obvladovati vso zahodno poloblo. »Amerika Američanom« je pomenilo »Vsa Amerika Washingtonu«. Tako je tudi bilo, trajalo je dolgo, zdaj se vrača. Monroe je povedal, da so ZDA po osvoboditvi od kolonialnih sil nova imperialna sila na zahodni polobli.

Velikokrat so severni Američani uveljavili svoj pogled na Ameriko, celo nas Evropejce so navadili, da imamo kot Ameriko v mislih samo ZDA, čeprav načelno vemo, da Amerika sega od visokega severa do skrajnega juga zahodne poloble.

Monroejeva doktrina je velikokrat v dveh stoletjih prišla prav oblastnikom v Washingtonu. Ko so grobo in nasilno posegli v kateri od držav, so svoja dejanja znali razložiti s to doktrino. Denimo takrat, ko so Kolumbijcem vzeli del njihove države, ga poimenovali Panama, nagnali francoske inženirje in sami zgradili panamski prekop. Svoje južne sosede so si velikokrat znali pokoriti, da so glasovali za washingtonsko stališče v Organizaciji ameriških držav.

Vsi so dvignili roke, ko je bilo treba osamiti Kubo. Še danes velja ameriška gospodarska blokada, ki ji pri ustvarjanju revščine vztrajno pomaga havanski režim. Tudi udar v Čilu so sprožili in še marsikateri prevrat, neposredno so vodili bananske republike. Po padcu berlinskega zidu so se sicer preusmerili tudi drugam, jug Amerike pa je ostal njihovo notranje dvorišče. Dežele, ki se morajo prilagajati vsakemu vladarju v Washingtonu posebej. Monroejevo doktrino so spet uporabili, ko so še enkrat udarili po Panami in si jo podredili v času samodržca Noriege. S tem so šli popravljat napako svojega predsednika Carterja, ki je v trenutkih slabosti panamski prekop prepustil Panamcem.

Ko se niso dovolj dejavno ukvarjali s svojim jugom južno od reke Rio, se je Američanom zadnja leta dogajalo, da so se nekatere večje in močnejše države precej osamosvojile, gospodarsko so se navezale na druge bolj razvite in bolj zvite, denimo na Kitajsko.

Ko je spet prišel na oblast Donald Trump, so vendarle dočakali, da njihova Amerika spet postaja velika, vsa zahodna polobla pa ameriška. Nekaj ciljev so dosegli s pravšnjo politiko izbiranja vladarjev, denimo v Argentini, ki so jo nagradili z 20 milijardami dolarjev za Javierja Mileia, ki uboga in sledi velikim ciljem velikega vzornika Trumpa. Pa s pravšnjo podporo v Boliviji, pa z obilnim nagrajevanjem ekvadorskega izvoznika banan in mamil Daniela Noboe in salvadorskega Palestinca Nayiba Bukeleja.

V središču vračanja gesla Amerika Američanom pa je vsekakor Venezuela. Marsikdo je verjel, da zato, ker je Washingtonu mar blaginja Venezuelcev, ki jih je Maduro prisilil poklekniti in se sprijazniti z revščino. Marsikdo tudi verjame, da je sedanja ameriška vojaška akcija, ki se lahko konča podobno kot ruska agresija v Ukrajini, v resnici posledica venezuelskega prometa z mamili, ki zasvajajo uboge Američane, tem mamil ni nikoli dovolj.

Nič dosti drugačni niso Američani od Rusov, ki hočejo - kot nekoč - obvladovati ves srednjeazijski prostor, najraje bi tudi vzhodno Evropo. Doktrine, ki so si jih izmišljali Monroe, ali pa Stalin in Brežnjev, so iz iste zakladnice. Samo v drugačne vrste okrasni papir jih zavijajo. Venezuelo utegne prizadeti Trumpov pohlep po redkih zemljah, nafti in dragih kovinah, čeravno trdijo, da so ameriške ladje, letala in dvajset tisoč vojakov naperjeni proti mamilarskim kartelom.