Poletni klepet z Boštjanom Dermolom: Poleti najraje zbiram spomine in za sabo puščam samo odtise stopinj v pesku

Tako kot se spreminjamo ljudje skozi izkušnje in čas, tako se tudi spreminja odnos do letnih časov. Tako kot vse, so se tudi letni časi spremenili, prehodi so postali izjemno skokoviti, malo časa je za prilagoditev. Jeseni podaljšajo poletja, pomladi pa jih prehitijo. Všeč mi je, kako se prebuja narava, kako vse cveti, zeleni, kako se vrača življenje, lepe, blage jeseni pa so neskončno kontemplativne, ko se življenje narave počasi umirja in poslavlja od še enega leta. Mir, spokoj, tišina. Barve gozdnih krošenj in ruja, preden odpade listje. Vsako leto težje prenašam ekstremno vročino, tako da, če moram izbirati, izberem jesen. Posvetil sem ji tudi skladbo na prvem samostojnem albumu Q, nosi naslov Nova jesen.

Do sredine julija je poletje aktivno, ne glede na vreme, letošnje je bilo izrazito naporno zaradi vročine. Poleg vseh obveznosti sem obiskal precej koncertov na prostem, glasbenih festivalov in prireditev. Ko se poletje prevesi v drugo polovico čas preživljam z ljubimi, veliko kvalitetnega časa brez pretiranih obveznosti in predvsem brez običajne dnevne hektike. Druga polovica poletja bo sladko – kisla, namenjena intenzivnim pripravam na jesenske koncerte in promocijo albuma Q. Vseeno gre za obveznost, za delo, ker pa gre hkrati za glasbo, ki jo neizmerno cenim, spoštujem, bo toliko lažje.

Precej časa bom preživel na dnevnih izletih, obiskih razstav in galerij, koncertov, del bom prejadral s svojo ekipo po našem Morju. Ostalo bo nekaj dni za vse stvari, za katere zmanjka časa ko se spet vrne vsakdan. Pomembno je, da si v pravi družbi, kjerkoli že si in karkoli počneš. Potem je vse lažje.

Začne se s pogledom na koledar, ki je prazen obveznosti. Jutro je sveže, kava je narejena z ljubeznijo. Dan je poln glasbe, blagega vetra, mirnega Morja, dobre družbe, dobre hrane, dobrega vina, ni prevroče in dan je poln, dolg, poln smeha in iskrivih misli, navdiha. Takšen, da se pred spanjem zahvališ vesolju, da si preživel še en krasen dan, ki daje življenju smisel.

Najraje malo vsega, da je uravnoteženo, sicer se človek prenaje vsega, tudi dobrega. Malo doma, malo v hribih, malo na koncertih, malo več na Morju. In vselej v dobri, srčni družbi, brez slabih novic.

Kar nekaj jih je, a se s tem ne obremenjujem. Želje so eno, realnost drugo. Rad potujem, spoznavam nove ljudi, povsod se najdejo dobri in izjemni ljudje. Spoznavanje drugačnosti, drugih kultur, krajev, načinov bivanja in življenja. Nekaj destinacij z bucket lista pa Ushuaia, Mozambik, Butan, Aljaska, St. Petersburg.

Nekje vmes. Rad obiščem kraje, kjer še nisem bil, ali pa kraje, ki jih dobro poznam in spremljam njihov razvoj, njihovo življenje. Na nekatera mesta se vračam vedno znova, sam, s prijatelji. Potovanja so vedno nova, vedno drugačna. Predvsem zato, ker popotnik ni isti, ker se vedno znova spreminja, gleda in doživlja svet z drugačnimi očmi.

Brez glasbe. Ne samo poletja, življenja. Čeprav je Morje pogosta asociacija poletju, ga sam ne doživljam izključno poletno, še več, Morje imam najraje jeseni, pozimi in pomladi. Poletje ima svoj čar, pa vendar je argumentov proti skoraj več kot za.

Nešteto. Poleti najraje zbiram spomine in za sabo puščam samo odtise stopinj v pesku. Tako tudi v skladbi Za vedno, ki je za Soncem postala drugi single z albuma Q. Na koncu dni je ostala le sol, za vedno, misel nate in prazen stol, za vedno. Spomini in spoznanja, izkušnje so edino, kar je resnično naše.

Torba je spakirana ves čas, rad se pošalim da rabim natanko pet minut v kateremkoli delu dneva in sem pripravljen na pot. Vzamem še zobno ščetko, polnilec za telefon in lahko grem. Umetnost pakiranja, katero sem razvil z leti je, da potujem lahkotno in skromno, asketsko, brez nepotrebnih odvečnosti. Nahrbtnik za namen osebne prtljage in torba, v kateri je vse nujno in potrebno za 14 dni.

Brez manjkajočih stvari je potrebno preživeti. Improvizacija je sestavni del življenja. Če nisi zahteven, se da tudi z manjšo količino stvari. Kot rečemo, spakiran sem ves čas, v pričakovanju priložnosti.

Precej odvisno od dneva. Z leti sem postal izrazito jutranji človek, vstanem skupaj s soncem, s svetlobo. Rad imam samotna jutra, ko sem s svojimi mislimi in kavo preden se svet zbudi. Pozimi je drugače. Če lahko, poležim dlje, če ni nujno vstati.

Na splošno nisem pristaš klimatskih naprav, nujna se mi zdi v avtomobilu, kjer tudi poleti preživljam veliko ur v neskončnih zastojih. Klimatske naprave je potrebno uporabljati zmerno in obzirno. Kot vokalist nosim svoj inštrument vedno s sabo, kjerkoli sem, zato moram nanj paziti. Temperaturne spremembe morajo biti blage, čim manj izrazite, sicer telo doživi šok, termostat v telesu se podre in sledi bolezen. Enako je z ledenimi pijačami. Brez telefona žal ne gre, se pa trudim da ga vsaj poleti, na dopustu, uporabljam kar se da minimalno.