Polak iz zasavske deponije pravi: Kar se tiče embalaže, je zasavska najlepša

8 hours ago 10

ARTICLE AD

Jože Polak je delovodja v regijskem sortirnem centru na Marnem, kjer živi že od malih nog. Iz otroštva se spominja, da je na mestu zbirnega centra nekoč bila dolina, globoka med 30 in 40 metrov. Obiti jo je moral, ko je čez hrib hodil na obisk k starim staršem. Dolino so v sedemdesetih leti začeli zasipavati z odpadno sodro iz TKI Hrastnik.

Pred približno desetimi leti, ko je sortirni center odpiral svoja vrata, je Polak zgrabil priložnost. Brez odlašanja se je prijavil na razpisano delovno mesto in delo tudi dobil. “Do službe imam peš deset minut, delo je zelo razgibano in to mi res ustreza”. Na vprašanje, če ga prisotnost odpada kot domačina moti, pa odgovori, da niti malo ne, saj odpada od doma ne vidi.

Obrat je presenetljivo čist, tudi neprijetnih vonjav v večinskem delu ob našem obisku ni zaznati. Petje ptic občasno prekinejo zvoki bagra, ki ureja deponijo. Ni pa bilo tako od začetka delovanja, najhuje je bilo v sezoni 2017-18. Komunalni odpadki so bili odloženi vsevprek, pa tudi vonj je bil zaradi tega precej neprijeten. Spomnimo – od ekološke bombe, menjave direktorjev po tekočem traku ki je onesnaževala vodo prebivalcem pod Uničnim do medobčinskega spora, ko je Trbovlje izstopilo iz zasavskega podjetja in pustilo na cedilu Hrastnik in vse ostale. Kako je bil dvorišče zapisano s smeti, smo tudi ovekovečili in objavili TUKAJ.

Zasavci najboljši v ločevanju embalaže

Odpadki ne prihajajo v center le iz zasavskih občin (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Radeče), ampak tudi iz bolj oddaljenih krajev. Del svojih odpadkov jim denimo pošlje tudi ljubljansko podjetje VO-KA. Je pa zasavska embalaža po izkušnjah našega sogovornika “najlepša, najbolj čista – sploh Zagorje, Litija, pravzaprav vse”. Kljub temu se na deponiji znajde občasna tudi vreča odpadnega tekstila, ki kot Polak pove, ni bila pravilno sortirana. O novih tekstilnih zabojnikih in odlaganju smo že pisali TUKAJ. Na hrastniškem obratu predelujejo tudi kompost iz zelenega odreza, ta je na splošno zelo zaželen in ga ni nikoli preveč.

Niso vsi odpadki neuporabni

Ko se mešani komunalni odpadki pripeljejo na sortirni center, jih zaposleni najprej naložijo na tekoči trak avtomatske sortirne linije, ki jih odpelje do diskastega sita. Ta iz odpadne mase izloči vse, kar je večje od premera 10 centimetrov. Na isti liniji se nahaja tudi magnet, ki izloči železo.

Na drugi liniji zaposleni ročno sortirajo mešane komunalne odpadke. Od tu se ločeno zbira embalaža namenjena za predelavo: aluminijaste pločevinke, plastenke, folija, papir. Tako ločen material se nato stisne v bale ter odloži v zadnji del sortirnega centra, ki se potem odpelje naprej v predelavo. V zemljo zakopljejo le manjši del odpadkov, drobir, ki ga ni mogoče reciklirati.

Iz deponije izteka le čista voda

Območje deponije je razdeljeno na prekate, ki so vsak zase zaščiteni mehansko. Termalne kamere že zadnjih nekaj let nadzirajo izpuste iz njih, kar je nujen del požarne varnosti. Na odlagališčih odpadkov namreč vsem varnostnim ukrepom navkljub lahko zaradi segrevanja mase prihaja do samovžigov. Zadnji tak primer se je zgodil le nekaj mesecev nazaj. Razloga za paniko ni, pravijo na Cerozu, saj so zaposleni na to pripravljeni in samovžige hitro sanirajo sami. Po novem pa odlagališče nadzira tudi sistem umetne inteligence, ki obdeluje posnetke s termalnih kamer in tako loči morebitne samovžige od rednih izpustov plina. Iz deponije iztekajo tudi izcedne vode, ki pa jih v spodnjem delu zajamejo in očistijo z lastno čistilno napravo. Tako naj bi se nazaj v okolje vračala le čista voda.