Pogojne kazni in družbeno koristno delo za romske napade s sekiro – odstopiti mora tudi vrh sodne oblasti!

3 hours ago 37

ARTICLE AD

V oddaji Tarča o romski problematiki: Romi so za nasilna dejanja prejemali le pogojne kazni, zavajali socialne službe, država je z neukrepanjem pustila prebivalce jugovzhodne Slovenije na cedilu.

V Tarči so obravnavali nov Šutarjev zakon in primere neukrepanja pristojnih organov pri vprašanju romske problematike. Govora je bilo tudi o dokumentaciji policije, ki jasno kaže, da je do tragičnega dogodka v Novem mestu pravzaprav pripeljalo neukrepanje odgovornih organov in institucij, ki so pustile, da se je romski kriminal razpasel.

Preberite tudi: Bo naslednja tragedija le vprašanje časa? Poslanci vladajoče koalicije znova zavrnili predloge za zaščito ljudi pred Romi | Nova24TV

Tarča je analizirala na desetine primerov kaznivih dejanj v povezavi z romsko problematiko, ki so jih v minulih letih obravnavali državni organi. Razkrito je bilo, da so tožilci večkrat ovrgli ovadbo zaradi spolnega napada na osebo mlajšo od petnajst let s pojasnilom, da je bil storilec primerljive starosti. Nadalje, finančna uprava očitno ni ukrepala ob prijavah policije, kot je denimo primer, ko je brezposelni prejemnik socialne pomoči na banki naenkrat dvigoval po 160.000 evrov gotovine, vozil vozilo višjega cenovnega razreda in ženi kupoval nakit v vrednosti 4 tisoč evrov.

Po uboju Aleša Šutarja je leva vlada sprejela nove ukrepe, ki naj bi zajezili kriminal in izboljšali katastrofalno stanje jugovzhodni Sloveniji, a številni opozarjajo, da si želi tako le rešiti ugled. Tovrstni naključni uboji za Slovenijo niso značilni, saj se v večini primerov storilec in žrtev poznata že od prej in imata zgodovino konfliktnih odnosov. Kar pa pomeni, da je šlo za tragično smrt, ki se lahko ponovi, če pristojni nenazadnje le ne bodo korenito ukrepali proti romskemu nasilju.

Čeprav policija ne zbira podatkov o narodnosti storilcev kaznivih dejanj, je bil pred petimi leti vendarle za poslance in poslanke zbran seznam kaznivih dejanj, povezanih z Romi. Dokumentacija, ki še ni bila javno objavljena, vključuje slabih 400 strani. Gre za dokumente iz postopkov in policijske analize. Dokumentacijo je policija pripravila že februarja 2020 za takratnega notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki je slednjo posredoval poslancem. Že takrat je policija opozorila, da se romski kriminal neučinkovito kaznuje.

Za napad s sekiro namesto zapora le družbeno koristno delo

To prepričanje je bilo podkrepljeno s številnimi primeri. Denimo, marca 2019 je nek Rom v Črnomlju zagrozil v gostilni, da bo poklical očeta in Rome, ki bodo prišli in vse postrelili, ker mu niso hoteli več postreči pijače zaradi vidne pijanosti. Kmalu je zares poklical očeta, slednji pa je prišel, sicer s sekiro in nožem. Sekiro je izročil sinu, ki je začel z njo groziti in razbijati po lokalu, medtem ko je on sam z nožem stal pri vratih in grozil, da bo vse pobil. Čeprav je bil prvi, ki je bil v času incidenta že v drugem kazenskem postopku, obsojen na leto in pol zapora, je bil zapor nadomeščen s 1.080 urami dela v splošno korist. Za katerega pa vemo, da ga Romi po navadi niso opravili. In tako je zavozila kaznovalna politika na celi črti.

Drugi, v preteklosti prav tako že kaznovan, pa je dobil le pogojno kazen. Nek drugi primer je bil, ko je Rominja v Novem mestu napadla otroka. Deklico je zgrabila za lase, vrgla na tla, sedla nanjo in jo pretepala. Nazadnje jo je z neznano tekočino še pošpricala po obrazu. Dobila je le pet mesecev pogojne zaporne kazni.

V letu 2020, ko je bila zbrana pregledana dokumentacija, in je bila generalna direktorica policije Tatjana Bobnar, je vodstvo policije opozarjalo, da je pogojnih kazni preveč ter da so storilci prevečkrat kaznovani le z družbeno koristnim delom. To so ponazorili s primerom poskusa uboja v diskoteki Gallop v Ribnici, ko je bil nasilnež povratnik obsojen samo na družbeno koristno delo. Gre za pogoste odločitve sodišča, predvsem, ko so storilci Romi, kar pa daje izredno slab signal romski skupnosti. In preostalim državljanom, da je enakost pred zakonom le farsa.

Preveč pogojnih kazni

Tudi prebivalci in prebivalke romskih naselji menijo, da je pogojnih kazni preveč. O tem je anonimno spregovorila prebivalka romskega naselja, ki pravi, da se za pretep vedno dobi pogojna. Po njenih besedah se to nenehno ponavlja. “Če bi to drugače naredili, denimo prvič pet mesecev zapora, drugič eno leto, potem bi Romi prišli k pameti”, je prepričana. Žrtve romskega nasilja so poleg Slovencev velikokrat tudi drugi Romi, na kar opozarja tudi policija, ki je posebej izpostavila resne notranje konflikte v romski skupnosti. V sami romski skupnosti naj bi bilo od leta 2012 pa do predstavitve omenjene dokumentacije poslancem, kar osem do deset hujših kaznivih dejanj, kot so umori, uboji in podobno, kar močno ogroža varnost tako znotraj samih skupnosti kot tudi na širšem območju jugovzhodne Slovenije. Velikokrat Romi tega ne prijavljajo zaradi strahu pred maščevanjem iz strani sorojakov. Anonimna Rominja ob tem dodaja, da tudi policisti vedo kdo preprodaja mamila, kdo se ukvarja s kriminalom, a preprosto ne ukrepajo. “Policisti so itak na njihovi strani”, je ob tem dejala. Tudi trenutne hišne preiskave so le posledica tega, da so sedaj stvari prišle v javnost, je prepričana, sicer pa policija tega ne počne.

Ne poznajo vrednosti denarja

Po drugi strani pregledana dokumentacija priča o tem, da se tudi policisti počutijo nemočne. Opozarjali so na tiste, ki znotraj romskih naselji zlorabljajo svojo moč, denimo preko oderuških posojil. Nadalje, je bilo ugotovljeno, da romski starši velikokrat zanemarjajo svoje otroke kljub prejemanju visoke socialne pomoči. Denarja namreč ne znajo racionalno uporabljati, ker se ne zavedajo njegove dejanske vrednosti. Veliko Romov pa se pogosto zadolži zaradi nakupa dragih avtomobilov ali celo organiziranja velikih rojstnodnevnih zabav. Zatem vračajo dolgove romskim oderuhom z velikimi obrestmi, ki nekajkrat presegajo višino sposojene vsote. Oderuhi zatem vlagajo ta denar v mamila, drage avtomobile, katerih uradni lastniki so zaradi socialnih transferjev druge fizične osebe, ter gradijo razkošne hiše. V pregledani dokumentaciji je tudi poročilo o ženski, ki je nosila kar 18.000 evrov gotovine v torbici. V drugem primeru je moški kupil zlato verižico za ženo v vrednosti 3.800 evrov, na banki v Krškem pa naj bi večkrat dvigoval velike vsote, enkrat celo 160.000 evrov. V tovrstnih primerih je policija predlagala finančni upravi inšpekcijske postopke zaradi suma zlorabe pravic iz javnih sredstev, zavajanja pri pridobivanju socialne pomoči in suma, da je bilo premoženje nezakonito pridobljeno. Tarča je vprašala finančno upravo ali so bili postopki sproženi, a so prejeli skop odgovor, da se podatkov zaradi tajnosti ne more posredovati.