ARTICLE AD
Končuje se, kot se je začelo. Neizbežno. Leta 2014 je Obamova državna podsekretarka Victoria Nuland izustila nečedni klic, ko je zakulisno izbirala, koga postaviti na vlado v Kijevu. ZDA so dotlej v oranžni preobrat investirale pet milijard dolarjev, je Nulandova že 13. decembra 2013 povedala v Kongresu, odtlej pa vsaj štiri milijarde letno (Benjamin Abelow, Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino). Stotine milijard za orožje niso vštete.
Na Aljaski sta tisti Jebeš EU! zapečatila Donald Trump in Vladimir Putin. Zdaj je jasno, da se je v Ukrajini bíla posredniška vojna Nata z Rusijo, da so bili njeni cilji geostrateški interesi ZDA v prehodu iz neoliberalnega unilateralizma v nek nov, še ne rojen multilateralizem. Vse drugo je bilo le ideološko slepilo za naivneže.
Neprecenljivo je brati tri leta propagandnih cvetk od Draghijeve »Želite mir ali klimo?« dalje. Marco Travaglio jih je zbral v knjigah Scemi di Guerra (2023) in Ucraina, Russia e Nato in poche parole (2024). Več poglavij je golo naštevanje citatov, brez pripisa. Brati danes, kako je »Rusija tik pred zlomom«, »V rakete vgrajuje mikročipe iz hladilnikov«, »Putin na smrt bolan«, »Ukrajina nezadržno napreduje«, ne potrebuje komentarja, le odrešujoč posmeh.
Za kaj zares gre, so že pred tremi leti jasno uvideli analitika Lucio Caracciolo in Dario Fabbri, sociolog Alessandro Orsini, veleposlanika Elena Basile in Alberto Bradanini, general Fabio Mini, zgodovinarja Angelo D’Orsi in Alessandro Barbero, filolog Luciano Canfora, fizik Carlo Rovelli, v ZDA pa Noam Chomsky, Jeffrey Sachs, John Mearsheimer in mnogi drugi. Intelektualci različnih profilov, vendar neodvisni, vajeni svet ocenjevati znanstveno objektivno in ne ideološko.
Vrnimo se na zdaj. ZDA in Rusija sta zmagovalki, Ukrajina in EU poraženki. Cilji ZDA so bili: 1. oslabiti in vojaško izčrpati Rusijo (ne jo zlomiti, zato Joe Biden Kijevu ni nikoli dal raket dolgega dometa, vstop v Nato pa je bil le fatamorgana); 2. ustaviti ekonomski prodor Kitajske v Evropo; 3. EU iztrgati gospodarsko/energetski simbiozi z Rusijo in jo tesno prikleniti na ZDA. Drugi cilj je dosežen, tretji celo presežen, le prvi je spodletel: Rusija je kljubovala in se tesneje povezala s Kitajsko. Zato Donald Trump zdaj popravlja Bidnove napake: Rusije ni moč in ni dobro poraziti, bolje je z njo sklepati posle, si deliti surovine, redke zemlje, vplivne sfere in plovne poti v Arktiki.
Iz vidika Moskve je bila vojna obrambna, kljubovanje 30-letni širitvi Nata in prestopu zadnje rdeče črte. Ubranili so vlogo globalnega akterja, ki ga ne moreš pohoditi, moraš se z njim dogovarjati. Zavzeli so glavnino rusko govorečih regij Ukrajine, na dosegu pa je tudi glavni cilj: vojaška nevtralnost sosede.
Ukrajina se je junaško borila ... in nastradala. Že aprila 2022 v Istanbulu parafiran dogovor z Rusijo je bil ozemeljsko in politično manj boleč, kot bo zdaj, da ne govorimo o ruševinah in sto tisočih zaman umrlih. Volodimir Zelenski je takrat naivno nasedel hujskaštvu Borisa Johnsona in Joeja Bidna. Zato je danes politično mrtev. V Belo hišo se je temu primerno podal v mrtvaško črnem gvantu. V Kijevu kmalu sledi zamenjava.
Dulcis in fundo - EU. Mislili smo, da smo s carinami že prišli do dna vazalstva, pa nismo: še naprej vztrajno grebejo in grebejo. Ko sta si Trump in Putin na Aljaski delila severno poloblo, so »naši« na videokonferenci kot anonimni alkoholiki na terapevtski seansi drug drugega bodrili s prividi o »Ukrajini jeklenem ježu«, »nedotakljivosti meja«, »jamstvih 5. člena Nata«, »19. svežnju sankcij«. Nekateri so - čakajoč, da jim Mark Rutte sporoči najnovejše Trumpove ukaze - delirirali o vojaški misiji EU v Ukrajini.
Potem ko so Trumpu že obljubili 750 milijard dolarjev za plin, 600 za naložbe v ZDA in 600 za nakupe orožja, se odpovedali obdavčitvi profitov hi-tech korporacij, plačali večji del Natovih 400 milijard za orožje Kijevu in si s tem nakopali energetsko in gospodarsko krizo, si je izbranih 7 evro-palčkov na obisku v Washingtonu prevzelo še pogrebne stroške: rekonstrukcijo Ukrajine in izpolnitev poslednje želje Zelenskega - nakup 100 milijard dolarjev orožja iz ZDA, plača EU. V zameno jih je Trump potrepljal in obdaril z le 15- do 50-odstotnimi carinami. Great deal! Toda, evrov za vse to preprosto ni. Kaj bo, ko bo Trump začel izterjevati menico?