Po oceni Bruslja Slovenija dobra v sistemu ravnanja z odpadki, slabša v ohranjanju habitatov (dopolnjeno)

Slovenija še naprej izboljšuje sistem ravnanja z odpadki ter kakovost zraka z zmanjševanjem emisij, med glavnimi izzivi pa so slabšanje stanja habitatov in živalskih vrst ter manko naložb v odpadne vode in vključevanje na naravi temelječih rešitev v prostorsko načrtovanje, v četrtem pregledu izvajanja okoljske zakonodaje ugotavljajo v Bruslju.

Kot so spomnili v Bruslju, je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav v EU in ima največji delež območij, ki jih pokriva Natura 2000. To bogato naravno okolje za državo predstavlja ključni naravni vir.

Med glavnimi izzivi Slovenije izpostavljajo dajanje prednosti naložbam v odpadne vode ter vključevanju vidikov zaščite narave v prostorsko načrtovanje in druge politike, predvsem kmetijske, za zaščito območij Nature 2000. V Bruslju pogrešajo tudi dajanje prednosti zeleni infrastrukturi in na naravi temelječim rešitvam za ublažitev vpliva poplav in ohranjanje vodnih ekosistemov.

Ob tem vidijo tudi potencial za razvoj področja krožnega gospodarstva z nadaljnjimi naložbami, kar bi Sloveniji pomagalo znižati količine nastalih odpadkov ter okrepiti področji ponovne uporabe in recikliranja izdelkov.

Vrednost okoljskih naložb, ki jih Slovenija potrebuje, da doseže cilje na področjih preprečevanja in nadzorovanja onesnaževanja, krožnega gospodarstva in odpadkov, varstva in upravljanja voda ter biotske raznovrstnosti in ekosistemov, je ocenjena na 1,8 milijarde evrov na leto. Trenutna naložbena vrzel pa je ocenjena na 600 milijonov evrov na leto.

Glede delovanja sistema za ravnanje z odpadki pri komisiji izpostavljajo, da je Slovenija ena redkih držav, ki je na dobri poti, da do leta 2025 izpolni cilje glede 55-odstotnega deleža komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in 65-odstotnega recikliranja odpadne embalaže.

“Kljub določenemu napredku pri izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode pa država še ne izpolnjuje v celoti njenih zahtev. Razviti in posodobiti mora svojo infrastrukturo, da bi povečala stopnjo skladnosti in se pripravila na izvajanje prenovljene direktive o odpadni vodi,” so navedli.

Komisija prepoznava tudi delo države na področju izboljševanja kakovosti zraka z zmanjševanjem emisij v okviru nacionalnega programa za nadzor nad onesnaževanjem zraka (NAPCP). Kot izpostavljajo v Bruslju, Slovenija že izpolnjuje svoje zaveze glede zmanjšanja emisij za obdobje 2020-2029, zagotavlja skladnost s standardom EU za kakovost zraka in ohranja trend zmanjševanja emisij.

V Bruslju medtem opozarjajo na slabšanje stanja številnih habitatov in živalskih vrst. Med skupinami habitatov, ki jim gre slabo, izpostavljajo gozdove, visoka, prehodna in nizka barja, travišča ter sladkovodne habitate, med vrstami pa sesalce, dvoživke in členonožce.

Kot med drugim izpostavljajo v poročilu, je Slovenija od julija 2019 v postopku za ugotavljanje kršitev, ker ni obravnavala netrajnostnih kmetijskih praks na območjih Natura 2000, zaradi česar se je poslabšalo stanje več vrst ptic in ene vrste metulja. Slovenija mora zaradi tega po navedbah komisije nujno sprejeti ukrepe, potrebne za popolno uskladitev z zahtevami direktive o habitatih.

V poročilo komisija opozarja tudi na izzive z okoljskih hrupom, ki je po njeni oceni odgovoren za najmanj 70 primerov ishemičnih bolezni srca v državi, približno 9200 ljudi pa ima težave z motnjami spanca. Ker med drugim Slovenija ni končala strateškega kartiranja hrupa za aglomeracije, ceste in železnice, se je komisija odločila, da zoper njo začne postopek ugotavljanja kršitev.

Po oceni komisije je Slovenija še vedno ranljiva tudi za dogodke z visokim tveganjem nastanka poplav, ki so povezani s podnebnimi spremembami. V luči tega bi morala Slovenija narediti več za ublažitev vpliva poplav, denimo z izboljšanjem izvajanja načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, povečanjem zavarovalnega kritja in vlaganjem, kjer je to mogoče, v na naravi temelječe rešitve, ki naslavljajo ohranjanje narave, hkrati pa zagotavljajo varstvo pred poplavami.

Slovenija mora po mnenju komisije tudi izboljšati načine obveščanja javnost o njihovih pravicah glede dostopa do sodnega varstva in izboljšati dostop javnosti do sodišč za izpodbijanje upravnih ali regulativnih odločitev. To je še posebej pomembno pri načrtovanju ukrepov na področju odpadkov, vode, narave in kakovosti zraka.

Danes objavljeni četrti pregled izvajanja okoljske zakonodaje opredeljuje skupne trende na ravni EU na podlagi poročil 27 držav članic EU in navaja tudi konkretne prednostne ukrepe za izboljšanje v vsaki državi članici. Kot v poročilu ugotavlja komisija, bo treba v državah članicah izboljšati izvajanje okoljske zakonodaje EU.

Stroški neizvajanja okoljske zakonodaje zaradi onesnaževanja zraka in vode, degradacije narave in odpadkov so namreč na ravni EU ocenjeni na 180 milijard evrov na leto, kar predstavlja približno odstotek bruto domačega proizvoda EU. V Bruslju so prepričani, da lahko izvajanje okoljske zakonodaje lahko zmanjša te stroške, hkrati pa zagotovi enake konkurenčne pogoje za podjetja na celotnem enotnem trgu EU.

Komisija je državam članicam za naložbe na področju izpolnjevanje okoljskih ciljev namenja približno 122 milijard evrov na leto. Kot je poudarila danes, mora večina držav članic ta sredstva še naprej uporabljati za okrepitev svojih zmogljivosti za učinkovito izvajanje omenjenih ciljev.