Po oceni Bruslja Slovenija dobra v sistemu ravnanja z odpadki, slabša v ohranjanju habitatov

Slovenija še naprej izboljšuje sistem ravnanja z odpadki ter kakovost zraka z zmanjševanjem emisij, med glavnimi izzivi pa so slabšanje stanja habitatov in živalskih vrst ter manko naložb v odpadne vode in vključevanje na naravi temelječih rešitev v prostorsko načrtovanje, v četrtem pregledu izvajanja okoljske zakonodaje ugotavljajo v Bruslju.

Kot so spomnili v Bruslju, je Slovenija ena najbolj gozdnatih držav v EU in ima največji delež območij, ki jih pokriva Natura 2000. To bogato naravno okolje za državo predstavlja ključni naravni vir.

Med glavnimi izzivi Slovenije izpostavljajo dajanje prednosti naložbam v odpadne vode ter vključevanju vidikov zaščite narave v prostorsko načrtovanje in druge politike, predvsem kmetijske, za zaščito območij Nature 2000. V Bruslju pogrešajo tudi dajanje prednosti zeleni infrastrukturi in na naravi temelječih rešitev za ublažitev vpliva poplav in ohranjanje vodnih ekosistemov.

Ob tem vidijo tudi potencial za razvoj področja krožnega gospodarstva z nadaljnjimi naložbami, kar bi Sloveniji pomagalo znižati količine nastalih odpadkov ter okrepiti področji ponovne uporabe in recikliranja izdelkov.

Glede delovanja sistema za ravnanje z odpadki pri komisiji izpostavljajo, da je Slovenija ena redkih držav, ki je na dobri poti, da do leta 2025 izpolni cilje glede 55-odstotnega deleža komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in 65-odstotnega recikliranja odpadne embalaže.

“Kljub določenemu napredku pri izvajanju direktive o čiščenju komunalne odpadne vode pa država še ne izpolnjuje v celoti njenih zahtev. Razviti in posodobiti mora svojo infrastrukturo, da bi povečala stopnjo skladnosti in se pripravila na izvajanje prenovljene direktive o odpadni vodi,” so navedli.

Komisija prepoznava tudi delo države na področju izboljševanja kakovosti zraka z zmanjševanjem emisij v okviru nacionalnega programa za nadzor nad onesnaževanjem zraka (NAPCP). Kot izpostavljajo v Bruslju, Slovenija že izpolnjuje svoje zaveze glede zmanjšanja emisij za obdobje 2020-2029, zagotavlja skladnost s standardom EU za kakovost zraka in ohranja trend zmanjševanja emisij.

V Bruslju medtem opozarjajo na slabšanje stanja številnih habitatov in živalskih vrst. “Gozdovi, barja, močvirja, travniki in sladkovodni habitati ter sesalci, dvoživke in členonožci so v precej slabem stanju,” so nanizali.

Po oceni komisije je Slovenija še vedno ranljiva tudi za dogodke z visokim tveganjem nastanka poplav, ki so povezani s podnebnimi spremembami. V luči tega bi morala Slovenija narediti več za ublažitev vpliva poplav, denimo z izboljšanjem izvajanja načrtov za obvladovanje poplavne ogroženosti, povečanjem zavarovalnega kritja in vlaganjem, kjer je to mogoče, v na naravi temelječe rešitve, ki naslavljajo ohranjanje narave, hkrati pa zagotavljajo varstvo pred poplavami.

Slovenija mora po mnenju komisije tudi izboljšati načine obveščanja javnost o njihovih pravicah do dostopa do sodnega varstva in izboljšati dostop javnosti do sodišč za izpodbijanje upravnih ali regulativnih odločitev. To je še posebej pomembno pri načrtovanju ukrepov na področju odpadkov, vode, narave in kakovosti zraka.

Danes objavljeni četrti pregled izvajanja okoljske zakonodaje opredeljuje skupne trende na ravni EU na podlagi poročil 27 držav članic EU in navaja tudi konkretne prednostne ukrepe za izboljšanje v vsaki državi članici. Kot v poročilu ugotavlja komisija, bo potrebno v državah članicah izboljšati izvajanje okoljske zakonodaje EU.

Stroški neizvajanja okoljske zakonodaje zaradi onesnaževanja zraka in vode, degradacije narave in odpadkov so namreč na ravni EU ocenjeni na 180 milijard evrov na leto, kar predstavlja približno odstotek bruto domačega proizvoda EU. V Bruslju so prepričani, da lahko izvajanje okoljske zakonodaje lahko zmanjša te stroške, hkrati pa zagotovi enake konkurenčne pogoje za podjetja na celotnem enotnem trgu EU.

Komisija je državam članicam za naložbe na področju izpolnjevanje okoljskih ciljev namenja približno 122 milijard evrov na leto. Kot je poudarila danes, mora večina držav članic ta sredstva še naprej uporabljati za okrepitev svojih zmogljivosti za učinkovito izvajanje omenjenih ciljev.