ARTICLE AD

Žarko Rovšček že desetletja dokazuje, da frazema stičišče dveh kultur in povezava Slovencev tostran in onstran meje nista prazni puhlici, temveč konkretno duhovno in kulturno stanje, ki se redno obnavlja in oplaja z novimi elementi. Pogovor sva začela z majskim srečanjem na Gradu sv. Justa v Trstu, kjer je Rovšček predaval o razvoju planinstva na Primorskem.
Verjetno ima dejstvo, da si prav ti v Trstu slovenskim in italijanskim poslušalcem pojasnil pomen slovenskega planinstva tostran in onstran meje, globlji pomen, saj imaš kot gost s Tolminskega širok vpogled v zgodovino teh krajev, ki so jo aktivno soustvarjali tudi planinci.
Sprva sem bil nad pobudo presenečen, nato sem bolj v miru razmislil, da se mi je v preteklih letih ob brskanju po zgodovini primorskega planinstva in raznih objavah vendarle nabralo nekaj minulega dela. To je bil verjetno razlog, da me je nekdanja predsednica SPD Trst Marinka Pertot povabila kot sogovornika pri okrogli mizi. Zavedal sem se, da se v kratkem posegu, ki mi je bil na voljo, lahko zgolj dotaknem nekaterih poudarkov, ki nakazujejo pomen preteklega primorskega planinstva za današnjo dejavnost. Za kaj več bi bilo potrebnega veliko več časa.
Razlagi planinstva si dal širši pomen, saj je bilo iz tvojih besed razvidno, da je bila hoja v gore tesno povezana z ohranjanjem narodne identitete prej in z uporom proti okupatorju kasneje. Ni namreč naključje, da si se posvetil mnogim pomembnim posameznikom, denimo filozofu in pionirju slovenskega alpinizma, Klementu Jugu ...
Začel sem ob koncu 18. stoletja z Valentinom Staničem, prvim alpinistom v Vzhodnih Alpah, nadaljeval s Tumo, Douganom, Jugom, Jelinčičem in drugimi. Časovno sem omejil svoj pregled z drugo svetovno vojno. Izbral sem alpiniste, ki so bili rojeni v tem obdobju in so bili na Primorskem stebri slovenskega planinstva. To območje se je v preteklosti znašlo na prepihu številnih, za narod usodnih zgodovinskih dogodkov, zato je bilo planinstvo še bolj kot v osrednji Sloveniji tesno povezano s prizadevanji za ohranjanje slovenske narodne identitete. Med obema vojnama se je med častilci gora začel rojevati tudi odpor proti nasilnemu režimu, ki je hotel slovenstvo uničiti. Nekateri zavedni planinci, ki so to svetovno blaznost preživeli, so pobudili prve povojne zametke planinstva in alpinizma na Primorskem. Planinska ideja kot del slovenske narodne identitete torej tudi v svinčenih časih ni povsem zamrla in se z današnjimi rodovi uspešno prenaša naprej.
Celoten intervju lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku