Pelinolistna ambrozija: invazivna rastlina, ki ogroža zdravje in gospodarstvo

Poletni meseci poleg žetve in počitnic prinašajo še nekaj drugega – alarm za tiste, ki imajo stik z naravo. Na robovih njiv, ob cestah, železnicah, v parkih in celo na zapuščenih vrtovih se razrašča rastlina, ki je neželen gost tako na kmetijskih kot na nekmetijskih površinah.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia L.) je invazivna vrsta, ki zadnja leta postaja vse večja okoljska in zdravstvena nadloga. Cvetni prah te rastline je eden najmočnejših naravnih alergenov, kar pomeni, da njen razcvet ni le težava za kmetovalce, temveč tudi za številne prebivalce z dihalnimi težavami.

Ambrozija, Foto: Pixabay

Nevidna grožnja se širi z vsakim vetrom in vpliva zdravje ter pridelek

Zatiranje pelinolistne ambrozije v Sloveniji ni stvar dobre volje. Že od leta 2010 jo Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin in posebna odredba uvrščata med obvezno zatirane škodljive rastline. To pomeni, da so vsi imetniki zemljišč – ne glede na to, ali gre za njive, ceste, letališča, železniške nasipe ali mestne parke – dolžni sami odstraniti rastlino.

Kdaj se začne širjenje in kdaj postane nevarna

Rastna doba in obdobje cvetenja

Pelinolistna ambrozija začne vznikati zgodaj spomladi. Počasna rast v začetni fazi zavede marsikoga, saj jo pogosto zamenjajo za druge travniške vrste. V resnici pa sredi poletja – običajno od druge polovice julija – začne cveteti, kar pomeni, da sprošča v zrak ogromne količine cvetnega prahu. Cvetenje traja do oktobra, najintenzivneje v avgustu in začetku septembra.

Kdaj se razvije seme?

Seme začne dozorevati že avgusta. To pomeni, da rastlina postane nevarna tako z vidika alergij kot z vidika razmnoževanja skoraj hkrati. En sam eksemplar ambrozije lahko proizvede tisoče semen, ki ostanejo v tleh več let in znova vzniknejo, ko so razmere ugodne.

Kako prepoznati ambrozijo in kaj storiti

Prepoznavni znaki in značilnosti rastline

Ambrozija je enoletnica, ki lahko zraste tudi več kot meter visoko. Ima pernato deljene liste, podobne pelinu, zato tudi ime pelinolistna. Cvetovi so drobni, zelenkasto rumeni in razvrščeni v klasasta socvetja na vrhu stebla.

Načini zatiranja

Najbolj učinkovita metoda je odstranitev celotne rastline iz korenine, še preden zacveti. Lahko se jo tudi pokosi, vendar je treba to storiti pravočasno in večkrat, saj se hitro obnovi. Cvetočih rastlin in tistih s semeni ne smemo odlagati na kompost. Po odstranitvi je treba območje večkrat pregledati in po potrebi ukrep ponoviti.

Tvegani stiki in zaščitni ukrepi

Alergenost cvetnega prahu

Cvetni prah ambrozije povzroča močne alergijske reakcije. Najpogosteje gre za kihanje, voden izcedek iz nosu, srbeče oči in težave z dihanjem. Pri posameznikih z astmo lahko povzroči poslabšanje stanja ali celo potrebo po nujni zdravniški pomoči.

Osebna zaščita

Odstranjevanje rastline je treba izvajati z rokavicami. V času cvetenja se priporoča tudi uporaba zaščitne maske, saj je stik s cvetnim prahom v neposredni bližini zelo intenziven. Po delu si je treba temeljito umiti roke in oblačila oprati.

Kdo je dolžan odstranjevati ambrozijo

Imetniki zemljišč in njihova odgovornost

Zakon nalaga obveznost zatiranja pelinolistne ambrozije vsem imetnikom zemljišč – od kmetovalcev, občin, gospodarskih družb, do posameznikov z vrtičkom za hišo. To velja tako za obdelana zemljišča kot tudi za zapuščene parcele.

Upravljavci javnih površin

Posebno odgovornost nosijo tudi upravljavci cest, železnic in drugih infrastrukturnih koridorjev. Ta območja so pogosto žarišča širjenja, saj jih je težko redno nadzorovati in so hkrati izpostavljena vetrovom, ki raznašajo semena daleč stran.

Ambrozija ni edina invazivna rastlina v Sloveniji

Tudi druge vrste povzročajo škodo

Ambrozija je le najbolj znana. V zadnjih desetletjih se po Sloveniji širijo tudi druge tujerodne invazivne rastline. Med njimi so japonski dresnik, žlezava nedotika, orjaški dežen in še številne druge.

Vpliv na kmetijstvo in naravno ravnovesje

Invazivne rastline niso le težava za ljudi. Na kmetijskih površinah povzročajo neposredno škodo, ker izpodrivajo gojene rastline, jemljejo svetlobo, vodo in hranila. V naravnih habitatih pa zmanjšujejo pestrost in uničujejo avtohtone vrste.

Najpomembnejše je pravočasno ukrepanje

Opazovanje in zgodnje odstranjevanje

Najuspešnejši pristop k omejevanju širjenja invazivnih vrst je zgodnje odkrivanje in hitro ukrepanje. Če se rastlina odstrani pred cvetenjem ali oblikovanjem semen, se zmanjša verjetnost, da se bo širila naprej. Pogosta napaka je pasivnost, ki omogoči, da rastlina preide v naslednjo fazo razvoja.

Izobraževanje in osveščanje

Pomembno vlogo imajo tudi lokalne skupnosti in mediji. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin redno objavlja informacije, pripravi plakate in zloženke z naslovom Odstranimo ambrozijo!, ki so na voljo na njihovi spletni strani. Te informacije so brezplačne in namenjene vsem – tako občinam kot posameznikom.

Obnova površin in dolgoročna strategija

Zgolj odstranjevanje ambrozije ni dovolj. Površine, kjer je bila odstranjena, so ranljive in hitro postanejo gojišče za nove rasti. Zasaditev trav, posevkov ali avtohtonih rastlin je eden od načinov, kako dolgoročno preprečiti njen povratek.

Učinkovito zatiranje pelinolistne ambrozije ni zgolj ekološko dejanje, temveč javnozdravstveni ukrep, ki zahteva sodelovanje vseh, ki imajo stik z zemljiščem. V boju proti tej rastlini šteje vsak odstranjeni grmiček in vsako preprečeno seme.

Objava Pelinolistna ambrozija: invazivna rastlina, ki ogroža zdravje in gospodarstvo se je pojavila na Vse za moj dan.