ARTICLE AD
Vse kaže, da bo pašteta Kekec – tista z ikonično etiketo in nostalgično aromo mnogih otroštev – kmalu spremenila lastništvo. Ne okusov. Vsaj za zdaj.
Hrvaška multinacionalka Atlantic Grupa, natančneje njen prehrambni steber Droga Kolinska, je potrdila, da so podali zavezujočo ponudbo za nakup murskosoboškega podjetja Osem d.o.o. – prav tistega, ki Kekca proizvaja že dolga leta.
Ponudbo je sprejel Miroslav Flisar, dolgoletni lastnik Osema in obraz zaledja te kultne blagovne znamke, so uradno potrdili pri Atlantic Grupi (poroča STA, povzema tudi Siol.net).
Kekec odhaja – a ostaja
Podjetje Osem, locirano na nekdanji lokaciji Pomurke v Murski Soboti, zaposluje nekaj manj kot 50 ljudi. Njihova glavna dejavnost? Proizvodnja mesnih namazov. In Kekec je – brez dvoma – paradni konj.
“Za zdaj se nič ne spreminja,” so v prvi izjavi zatrdili pri Atlantic Grupi. A v isti sapi poudarjajo: “Prevzem vključuje proizvodnjo, znamke in tudi zaposlene – s čimer zagotavljamo prenos znanja in neprekinjeno poslovanje.”

Zakaj torej prodaja?
Kot je Flisar lani povedal za lokalni Vestnik, mu je do upokojitve “ostal še kakšno leto”, naslednikov pa – ni bilo. Leta 2023 je bil že blizu prodaje družbi O’pate (v lasti Mesarstva Oblak), a je posel tik pred zdajci padel v vodo. Tokrat – očitno – ne bo.
Posel še ni zaključen
Ponudba je zavezujoča – a ne končna. Za zaključek posla bo treba počakati še na soglasje Javne agencije za varstvo konkurence (AVK) in na izpolnitev določenih dodatnih pogojev, ki pa jih pri Atlantic Grupi še ne razkrivajo.
In da, gre za strateško potezo. Ne zgolj prevzem Kekca kot izdelka, temveč utrjevanje položaja v Sloveniji – tam, kjer so Hrvati že močno navzoči.
Koliko je vreden Kekec?
Ni javno razkrito. A nekaj številk vendarle znamo:
- Osem d.o.o. je po podatkih s portala Ebonitete.si lani ustvaril 6,4 milijona evrov prihodkov in nekaj več kot 272.500 evrov čistega dobička.
- Atlantic Droga Kolinska, ki v Sloveniji upravlja blagovne znamke kot so Argeta, Barcaffe, Cockta in Donat Mg, pa je ob koncu leta 2024 poročala o 275 milijonih evrov prihodkov in 13,4 milijona evrov čistega dobička (vir: letno poročilo Atlantic Grupe).
Na tehtnici – torej velikanska korporacija z več deset blagovnimi znamkami na eni strani, in majhen, a izjemno lokalno prepoznaven proizvajalec z 49 zaposlenimi na drugi.
Pomurje kot strateška točka
Zakaj Murska Sobota? Zakaj Kekec?
Preprosto: lokalna proizvodnja, uveljavljena receptura, tržna niša.
Pa tudi – regija z visoko stopnjo brezposelnosti in močno prehrambno tradicijo. Že Pomurka je bila nekoč sinonim za prehrambno predelavo v severovzhodnem delu Slovenije. Zdaj se dediščina prek Osema morda seli pod drugo streho – a še vedno iz iste lokacije.
Pri Atlanticu obljubljajo vlaganja, optimizacijo in širitev. A bo res tako? Zgodovina kaže, da ob prevzemih pogosto pride do racionalizacije. In selitev. Vseeno – po zadnjih informacijah naj bi vsaj za prvo leto proizvodnja ostala v Soboti.
Kaj se bo (lahko) spremenilo?
Distribucija.
Z močnim logističnim aparatom Atlantic Grupe lahko Kekec najde pot do novih trgov – ali pa osvoji večji delež na obstoječih. Slovenija, Hrvaška, morda Bosna in Srbija.
Pozicioniranje izdelka.
Obstoječi retro dizajn bi lahko doživel prenovo. Morda novo linijo – “Kekec Premium”? Ne bi bilo prvič.
Cenovna politika.
Večje podjetje pomeni večjo pogajalsko moč z dobavitelji. A tudi višja pričakovanja glede marž. Bodo cene zrasle?
Zaposleni.
Za zdaj ni omemb o odpuščanjih. Nasprotno – obljubljajo “prenos znanja in delovnih mest”. A prihodnje leto bo ključno. V Murski Soboti ljudje že špekulirajo – ali bo nova lastniška struktura v regijo prinesla razvoj ali centralizacijo.
Kaj pravi konkurenca?
Trg mesnih namazov je v Sloveniji precej razdrobljen. Poleg Kekca največji delež obvladuje prav Argeta – torej Atlantic Grupa sama.
Zaradi tega se že oglašajo nekateri konkurenti. V kuloarjih se omenja možnost, da bo AVK preveril, ali prevzem pomeni preveliko koncentracijo trga – še posebej, ker Argeta pokriva segment paštet, Kekec pa bolj “domačo”, rustikalno linijo.
Kaj pa potrošniki?
Spremembe (še) ne bo.
Na trgovskih policah bo Kekec ostal tam, kjer je bil. Vsaj letos. Cene – enake. Sestava – nespremenjena.
A čustveni odziv je velik.
“Ne vem, jaz sem na Kekcu gor zrasla. Paše na kruh. Pa še poceni je. Samo da ga ne uničijo,” je za naš portal povedala Marija iz Mirne, redna kupka že več kot tri desetletja.
Prav to je izziv: kako ohraniti identiteto izdelka, ki ima “dušo”, obenem pa ga vključiti v korporacijski stroj?
Prevzem Kekca je več kot le prenos lastništva. Je simbolna zgodba o tem, kako regionalni prehrambni velikani preoblikujejo lokalne zgodbe. O tem, kako se nostalgija sreča z excelovskimi tabelami. In o tem, kako bodo potrošniki (in zaposleni) morali upati, da Kekec ostane to, kar je – pašteta, ki ne sprašuje preveč, a vedno nahrani.
Vir: STA, Siol.net, Vestnik
Pripravil: N. Z.
The post “Pašteta našega otroštva” zdaj v rokah Hrvatov – poglejte, kdo jo je kupil first appeared on NaDlani.si.