Onstran meje: V Trstu poleti čez 300 dogodkov, kaj pa tostran meje?

Čeprav si slovenska Istra in Trst delita podnebje, zgodovinsko prepletenost in kulturni ritem Jadrana, letošnje poletje razkriva zanimiv kontrast v obsegu in pristopu do poletne ponudbe kulturnih dogodkov. Medtem ko Trst samozavestno nastopa s kulturnim programom evropskih razsežnosti, se slovenska Istra osredotoča na lokalno pristnost, intimnost in povezavo z okoljem.

Festival Trieste Estate 2025, ki poteka od junija do septembra, je eden najambicioznejših doslej, na njem se bo zvrstilo skoraj tristo dogodkov, razpršenih po več kot devetdeset prizoriščih (med njimi so Castello di San Giusto, Miramare, Giardino Pubblico, Museo Sartorio itd.), pri njih pa bo sodelovalo več kot šestdeset kulturnih organizacij. Publika si bo lahko ogledala vse od brezčasne opere Tosca na gradu San Giusto do performansov umetne inteligence in glasbenih strojev, koncertov v nekdanjem koncentracijskem taborišču Risiera, eksperimentalnih performansov, jazz festivalov, filmskih večerov pod zvezdami, operete Al Cavallino Bianco v Teatro Verdi, poklona Eziu Bossoju v Piazzi Verdi v obliki koncerta ter tradicionalnih Concerto al Tramonto in Concerto all’Alba v Miramaru. Izstopa tudi program Fuoricentro Trieste 2025, ki poteka med 13. junijem in 19. avgustom. Kulturno ponudbo razširja v obrobne mestne četrti od San Giacoma in Basovizze do Servole in Barriere Vecchie. Festival vključuje ustvarjalne delavnice za otroke, ulično gledališče, glasbene nastope, projekcije filmov ter gledališke predstave. Izstopa recimo nastop Simfoničnega orkestra in zbora Teatra Verdi pod taktirko Beatrice Venezi, ki sta preteklo soboto izvedla kantato Carmina Burana skladatelja Carla Orffa. 

Program dokazuje, da Trst kulturo vidi kot orodje povezovanja, regeneracije in identitete. Vključevanje mednarodnih imen, občutljivo obravnavanje zgodovine ter povezovanje umetnosti z znanostjo in otroško domišljijo kažejo na mesto, ki razume svojo vlogo v širšem evropskem prostoru. 

Poleg organiziranih dogodkov pa Trst živi tudi povsem spontano. V toplih večerih se ljudje zbirajo na ulicah, kjer brez napovedi zazvenijo kitare, zavrti se glasbo na kakšnem zvočniku, toči vino iz plastenk in nastane lahko pravi mali ulični žur. Ta neformalni, odprti duh Trsta – mešanica mediteranskega temperamenta in srednjeevropskega uličnega živžava – ustvarja občutek mesta, ki nikoli povsem ne spi in kjer kultura ni le na odru, ampak tudi med ljudmi.

Na drugi strani meje se poletni utrip slovenske Istre razpleta bolj razpršeno in lokalno zasnovano – a nikakor brezbarvno. Med obsežnejšimi so programi Primorskega poletnega festivala v Kopru, z gledališkimi, plesnimi in glasbenimi dogodki, intimni Večeri na placu v Pomjanu, Jazz Etno Funky Festival v Pokrajinskem muzeju Koper, koncerti in predstave v Taverni ter Poletje z biseri, ki letos med drugimi gosti Vlada Kreslina. Poletje v Ankaranu bo postreglo z več kot 25 dogodki – letos prvič pod okriljem Javnega zavoda za naravo in družbo, v Izoli pa napovedujejo Nedeljazz, kino Arrigoni, Alterfest 2.0, razne koncerte, opero Don Giovanni ter tradicionalni Ribiški praznik. Piran gosti Piranske glasbene večere, Portoroške noči, baletne večere in koncerte znanih imen, kot so Steward Copeland, Anika Horvat in Helena Blagne.

Ponudbe je nekaj, vendar je namenjena predvsem starejšim obiskovalcem, programi pa se izvajajo predvsem v okviru posameznih občin. Koper, Izola, Piran in Ankaran razvijajo svoje poletne programe. Leta 2022 so sicer vse štiri občine sprejele skupno Istrsko kulturno strategijo Kultura.PIKA (2021–2030), ki je stavila na multikulturnost, vzgojo mladih, regionalno identiteto in medinstitucionalno sodelovanje. Naslednje leto je sledila še Strategija razvoja turizma Slovenske Istre 2030, ki med ključnimi izzivi izpostavlja desezonalizacijo (tj. razširitev turistične in kulturne ponudbe izven glavne poletne sezone), povezovanje kulturne in naravne dediščine, digitalno preobrazbo ter boljše medobčinsko sodelovanje. A kljub ambicioznim ciljem v praksi kulturna scena ostaja nepovezana, brez dolgoročne internacionalizacije in skupne promocije, kar kaže na vrzel med strateškimi dokumenti in dejansko izvedbo. Zapiranje lokalov denimo ob 22. uri v Kopru pa zagotovo ne pripomore k temu, da bi se obiskovalci z veseljem udeležili večernega dogajanja, nato pa se podružili še ob kakšni pijači, saj to sploh ni mogoče.

Primerjati Trst s Koprom, Izolo ali Ankaranom posamezno je nehvaležno – italijansko mesto ima večjo kulturno infrastrukturo, močne institucije, dolgoletno produkcijo in omogočen dostop do evropskih sredstev, ki pa bi se jih lahko v večji meri poslužili tudi tostran meje. Slovenska Istra ima poleg tega bolj razpršeno poselitev, kar lahko predstavlja večglasnost in ustvarjalno raznolikost, vendar brez skupne vizije in trajnega vlaganja ostaja njen kulturni glas večinoma slišan le lokalno. Ključno vprašanje torej ni, zakaj ni »300 dogodkov«, temveč zakaj štiri občine še niso vzpostavile prepoznavne kulturne identitete, ki bi nagovarjala tudi širše, mednarodno občinstvo vseh starosti.

Ana Zupan