Okoljsko prebujanje skozi tekstilno umetnost

Bienale tekstilne umetnosti BIEN vabi še do sredine avgusta na različne lokacije in razstavišča Gorenjske ter Goriške. Osrednji del programa je letos del projekta GO! 2025. Svoje domiselne likovne stvaritve predstavlja 80 izbranih umetnikov iz celega sveta ali tekstilne skupnosti, ob njih je še 200 študentov tekstilne umetnosti in oblikovanja petih fakultet iz Ljubljane in Nove Gorice. Bogat je obenem spremljevalni program dogodkov, ki predvideva poleg vodenih ogledov še delavnice in performativne sprehode.

Kurator razstave Lovro Ivančić je zbral skupno temo zraka, ki je dejansko, kot utemeljuje, prvi tekstil, ki nas ovije v trenutku rojstva. Zrak pojmuje kot medij, ki omogoča razmišljanje, čutenje, vid in nenazadnje komunikacijo. Zrak je zato povezan s kulturo, prostorom in telesom ter preteklostjo, tako ga smemo doživljati kot metaforo in izpričuje preobrazbo. Naslov bienala Diham- skupaj ali ne je postal izziv za vsebinsko poglobljene eksponate, ki so obenem tudi iz vizualnega vidika posebni, saj postane izraznost tekstila dodatni zaznavni element, ki bogati likovno celoto v raznoterih oblikah sodobnega izraza, ki gredo od poseganja v prostor in video umetnosti vse do prefinjenih tradicionalnih specifik grafike in slikarstva in interdisciplinarnega povezovanja. Kurator je v zasnovi izpostavil tri temeljna izhodišča: dediščino, trajnost in družbene učinke. Likovne stvaritve so uglašene s prostorom, kjer se nahajajo, so nosilke okoljskega prebujenja in so zato obenem trajnostno naravnane. Glede na nakazane vsebine želi bienale vzpostaviti stvarno vpletenost družbe.

V Rotundi Ujeti vihar

Bienale se je začel v Kranju konec maja, ostale etape so bile na Jesenicah, v Tržiču, Idriji in Škofiji Loki. Junija so odprli razstave v Novi Gorici, Gorici in Solkanu. V prostorih Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, v Ravnikarjevi Rotundi, sicer že od lanskega septembra (in do 18. septembra letos) razstavlja ena najpomembnejših slovenskih tekstilnih umetnic, mednarodno uveljavljena arhitektka Eta Sadar Breznik, nagrajenka Prešernovega sklada. Njen Ujeti vihar je prostorski poseg: tkano, barvano in nagubano blago v modro okrastih odtenkih se pahljačasto razpira ter lebdi v zraku. Umetnica je ujela bežeči trenutek prežet z ljubeznijo do narave, ki popelje gledalca v svet čiste domišljije. Dinamične oblike pripovedujejo še o času, ki je potreben, da tkanina nastane, in o kompleksnosti tapiserij. Lebdenje objektov, njihova delna prosojnost in lesk izpostavljajo element zraka in morja ter poustvarjajo atmosfero našega vsakdana v kontrastu z monumentalnostjo valjaste konstrukcije arhitekture.

Računi, naravni materiali, svila

V prostorih novogoriške galerije Gong nas takoj ob vstopu nagovarja večji stenski poseg: umetnik Sam J Gardner ga je sestavil iz najdenih računov v trgovini, na katere je naknadno posegel z likalnikom in tako ustvaril razgibane črno bele igre. Umetnik izenačuje plačevanje z dihanjem, saj to pogostoma počenjamo avtomatsko. Poljakinja Izabela Walczak je ustvarila stenski poseg z objekti iz lubja, na katere je posegla s prebadanjem in vezenjem z uporabo drugih naravnih materialov, kot so semena, bombaž, vosek in steklo. Umetnica izraža ljubezen do narave in preko svoje kreacije vzpostavlja z njo dialog. Škotska umetnica Marielle MacLeman je posegla naravnost na okna galerije s kompozicijo prosojnih, različno obarvanih svilenih oblik in Tyveka, materiala, ki ga uporabljajo za shranjevanje artefaktov. Ustvarila je oblike po vzoru ljudskih oblačil, svilo pa je barvala po starih postopkih nekdanje svilarske industrije na Goriškem, s pomočjo naravnih barvil prevzetih iz okolja. Zaradi izpostavljenosti svetlobi barve postopoma bledijo. Skupina študentov Naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane raziskuje umetniški potencial svile v odnosu do naravnega okolja in ustvarjanja tkanin s kombinacijo drugih materialov.

Ostali odseki bienala so na ogled v atriju Mestne Občine Nova Gorica in na sedežu Krajevne skupnosti v Solkanu (do 14. avgusta). V palači Lantieri v Gorici pa vidimo še izvirne tekstilne stvaritve mednarodno priznanih umetnikov kot so Ellen Dynebrink, Borjan Litovski in Kristi Komel, nekateri posegi v prostor so na ogled tudi v parku.