Odbor DZ brez podpore dopolnitvi podnebnega zakona z odpravo subvencij za fosilna goriva

Člani odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so predlog podnebnega zakona kljub kritikam nevladnikov, da je premalo ambiciozen, pripravili za obravnavo na plenarni seji DZ. Nevladniki so sicer pozvali k sprejetju dopolnil Levice o ukinitvi subvencij za fosilna goriva in zvišanju dajatev za zasebne lete, a jih v Svobodi in SD niso podprli.

Kot je danes v predstavitvi predloga zakona povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje Uroš Vajgl, ta predstavlja enega ključnih dokumentov prihodnjega desetletja, katerega cilj je zagotoviti dolgoročno varnost, kakovost življenja in trajnostni gospodarski razvoj.

“Njegov glavni cilj je, da postanemo podnebno nevtralna družba in se hkrati bolje pripravimo na vse bolj očitne posledice podnebnih sprememb. Posredno s podnebnim zakonom zagotavljamo tri ključne pogoje za odporno prihodnost naše države in družbe. To so predvidljivo okolje za naložbe, pogoje za konkurenčnost in odpornost našega gospodarstva, skrb za pravičen prehod ter čistejše okolje za vse in varovanje premoženja ter tudi proračuna,” je izpostavil.

Ob tem je spomnil, da Slovenija prihodke od prodaje emisijskih kuponov preko podnebnega sklada že vrsto let namenja za podporo gospodinjstvom za naložbe v zeleni prehod. “S širitvijo sistema trgovanja z emisijami na sektor stavb in prometa, ki se uveljavlja v celotni EU, bo Slovenija prejela dodatne prihodke, ki jih bo namenila za podporo gospodinjstvom. V obdobju od leta 2027 do 2032 bo predvidoma prejela skoraj dve milijardi evrov, kar nas uvršča med države članice, ki bodo prejele največ sredstev iz tega naslova,” je napovedal Vajgl. Kot je spomnil, predlog zakona vzporedno vzpostavlja tudi socialni sklad za podnebje, sredstva katerega se bodo porabljala za odpravo mobilnostne in energetske revščine za socialno najšibkejše.

Podnebni zakon pa bo po njegovem okrepil tudi prilagajanje na podnebne spremembe, saj določa pripravo strategije, ki bo podprta z ocenami tveganj in konkretnimi akcijskimi načrti.

Zakonodajno-pravna služba DZ je med drugim opozorila na izjemno kratek čas, ki ga je imela za pripravo mnenja, problematizirala je tudi obravnavo tako obsežnega predloga zakona po nujnem postopku. Zaznala je več pomanjkljivosti glede postopkov, ki bodo tekli v upravnih zadevah na področju trgovanj s pravicami do emisij toplogrednih plinov, ter na nedoslednosti in nejasnosti ureditve v poglavju o nadzoru in prekrških ter odločanja o njih. Opozorila je še na vprašanje popolnosti in točnosti prehodnih določb.

Do vsebine predloga zakona so bili kritični predstavniki okoljskih nevladnih organizacij in podnebnega sveta. “Predlog na žalost še naprej omogoča subvencioniranje fosilnih goriv in celo uvaja novo subvencijo. Tudi ni dovolj ambiciozen,” je opozoril vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član podnebnega sveta Griša Močnik.

Kot je poudaril, se je Slovenija z mednarodnimi in nacionalnimi akti zavezala k ukinitvi omenjenih subvencij. Poslance je zato pozval k odpravi vseh dosedanjih subvencij za fosilna goriva v prihodnjih petih letih in črtanje člena, ki uvaja novo subvencijo. Izpostavil je tudi potrebo po vključitvi vmesnih ciljev na poti do podnebne nevtralnosti za 2030, 2035 in 2040 ter preverjanje njihovega doseganja in zvišanju višine dajatve za zasebne lete na 250 evrov na potnika na let.

Direktorica Umanotere Gaja Brecelj se je medtem čudila, da vlada pri vprašanju ukinitve subvencij fosilnih goriv ni upoštevala mnenj pomembnih znanstvenih institucij, kot je Medvladni forum za podnebne spremembe (IPCC), ki pozivajo k takojšnji odpravi subvencij, hkrati pa je povozila tudi obljube iz koalicijske pogodbe.

V razpravi so poslanci iz vrst SDS izrazili nasprotovanje predlogu zakona. Kot je izpostavil Jožef Jelen, z uvajanjem novih dajatev prinaša veliko obremenitev za gospodarstvo in ljudi. Kritični so bili tudi do rokohitrskega sprejemanja tako pomembne problematike, ki dodatno obremenjuje državljane, in ogromnega števila dopolnil, ki onemogočajo pregledno odločanje.

Koalicija, ki je ves čas razprave poudarjala, da je predlog v luči posledic podnebnih sprememb korak v pravo smer, je vložila in na koncu tudi potrdila več deset dopolnil večinoma nomotehnične narave, s katerimi so odgovorili na pripombe zakonodajno-pravne službe DZ.

Razhajanja v koaliciji pa so se pokazala pri glasovanju o dopolnilih poslanske skupine Levice, ki je prisluhnila predlogom nevladnih organizacij in podnebnega sveta. Dopolnila, s katerim so želeli v predlog poleg že vključenega cilja, ki se nanaša na doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2045, vključiti še vmesne cilje, odbor ni sprejel. Prav tako Levica ni dobila podpore ostalih koalicijskih poslancev za dopolnila, da se v celoti oz. postopoma do leta 2030 odpravi proračunske izdatke, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, in zviša dajatve na zasebne lete s trenutnih 250 evrov na let na 250 evrov za posameznega potnika na let, kar je bilo predvideno že v prvotni različici predloga zakona.

Edini koalicijski poslanec, ki je poleg poslanke Levice Nataše Sukić podprl predlagana dopolnila, je bil Miroslav Gregorič iz Svobode. Med razpravo o dopolnilih je bila Sukič kritična do tega, da Slovenija z neodpravo subvencij za fosilna goriva ravna proti pravilom in zakonodaji EU. Kot je spomnila, je Bruselj državo nedavno kritiziral zaradi črtanja ukinitev subvencij fosilnih goriv iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Vajgl pa je zatrdil, da Slovenija ne gre proti pravilom EU in dodal, da je v strateških dokumentih EU jasno navedena “postopna odprava subvencij”.

Poslanci so potrdili tudi predlog novele zakona o upravljanju javnega potniškega prometa, na podlagi katere bo lahko Družba za upravljanje javnega potniškega prometa tudi na finančnem področju samostojno izvajala naloge upravljanja, ki so ji bile določene ob ustanovitvi v letu 2023. Do sedaj je ves finančni tok še vedno potekal prek ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je moralo prejemati in nadzirati račune izvajalcev, odvajati davek na dodano vrednost in nakazovati kupnino od vozovnic v proračun, zaradi česar je po oceni ministrstva prišlo do dodatnih administrativnih ovir. Bo pa ministrstvo v prihodnje še naprej nadziralo delovanje družbe, je zagotovila državna sekretarka na ministrstvu Tina Sršen.