O zakonu o šolski inšpekciji na naslednji seji

Poslanci so danes opravili drugo obravnavo predloga zakona o šolski inšpekciji, h kateremu so sprejeli koalicijski dopolnili. Tretjo obravnavo predloga zakona, ki med drugim uvaja sistemske preglede, sprotno evalvacijo delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in svetovalno vlogo šolske inšpekcije, bodo poslanci opravili na naslednji seji.

Predlog novega zakona o šolski inšpekciji po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja vzpostavlja pravne podlage za nemoteno in učinkovito izvajanje nadzora šolske inšpekcije, ustrezna pooblastila in ukrepe inšpektorjev ter istočasno zagotavlja pogoje in pooblastila za izvajanje sistemskih pregledov, ki pripomorejo h kakovosti in razvoju šolskega sistema.

Zakon bo omogočal ustrezen nadzor nad spreminjajočimi se materialnimi predpisi v šolstvu, z ustreznimi ukrepi zagotavlja zakonitost delovanja šolskega sistema, širše sistemsko evalvira šolski prostor z enakimi metodološkimi okvir in na področju kakovosti zagotovi, da bodo vsi zavodi za vzgojo in izobraževanje deležni enakega podpornega sistema pri zakonitem delovanju, ta pa bo hkrati tudi učinkovit.

V predlogu zakona se klasični inšpekcijski nadzor premika v smer sistemskih pregledov, ki po mnenju Logaja pripomorejo k poenotenju delovanja šolskega sistema. Uvedba sistemskih pregledov prinaša sprotno evalvacijo delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov v šolskem sistemu. Namen je opolnomočenje vodstev šol o dolžnosti zakonitega delovanja, istočasno pa podajanje povratnih informacij o vsebinah, področjih in morebitnih odstopanjih od pričakovanj pri zakonitem delovanju, je pojasnil Logaj.

Predlog prejšnje različne inšpekcijske nadzore združuje v enega, pri čemer se namen in način nadzora v svojem bistvu ne spreminjata. Se pa spreminja metodologija obravnave pobud, pri čemer se daje večji poudarek konkretizaciji zadev, predhodno reševanje pred organi zavezanca ter določanje prednostnih področij dela z vidika javnega interesa v vzgoji in izobraževanju.

Uvaja tudi institut strokovne pomoči pri inšpekcijskem delu, kot tudi sodelovanje šolske inšpekcije z različnimi deležniki z namenom izmenjave zakonitih praks.

Nov zakon in nov konceptualni vidik delovanja bo bistveno prispeval k izboljšanju različnih procesov zakonitosti znotraj zavodov za vzgojo in izobraževanje, je dejal Logaj in pozval poslance k podpori zakonu.

V razpravi so poslanci opozicije izrekli nekaj pomislekov glede sprejemanja zakona in napovedali, da ga ne bodo podprli. Jožef Lenart (SDS) je ocenil, da bi bilo priporočljivo v nacionalni program vzgoje in izobraževanja umestiti tudi šolsko inšpekcijo in šele nato spremeniti zakon o šolski inšpekciji. V NSi zakon po besedah Ive Dimic ocenjujejo kot neuravnotežen in ponekod celo škodljiv za učitelje in vzgojitelje.

Koalicijski poslanci in poslanci iz vrst Demokratov so zakonu izrazili podporo. Predlog zakona po mnenju Damijana Bezjaka Zrima (SD) prinaša posodobljeno pravno podlago za boljše in učinkovitejše delovanje šolske inšpekcije. Tudi v Levici po navedbah Tatjane Greif ocenjujejo, da je zakon ustrezen, saj vpeljuje in “zapiše dobre zdravorazumske rešitve za delovno sfero šolske inšpekcije”.

Predlog zakona pozdravljajo in ga po besedah Mirjam Bon Klanjšček podpirajo tudi v Svobodi, ker po skoraj 30 letih vpeljuje pravni okvir za delovanje šolske inšpekcije. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je povedal, da podpirajo dvig kakovosti v šolstvu, a pričakujejo, da bo zakon v nadaljevanju dopolnjen z varovalkami za strokovno avtonomijo za zagotavljanje manj birokracije.