(O) Konec politične kariere za politika, ki se je videl kot naslednji novi obraz tranzicijske levice

Milan Brglez je bil nekaj časa celo velik up slovenske radikalno leve politike – nekateri so ga že videli kot predsedniškega kandidata in naslednika Danila Türka. Na koncu se je stehtal na volitvah in ugotovil, da je njegov domet nekje v drugi ligi slovenske politike, rezervirane za državne sekretarje, strankarske gromovnike in intelektualce, ki pišejo ogorčena pisma. Zdaj je očitno spoznal, da politika kot taka ni več zanj. Kot poroča N1, se podaja nazaj v profesorske vode. Gre za izgubo motivacije ali spoznanje, da bo Golobova vlada za sabo pustila požgano zemljo in uničene kariere?

Milan Brglez bo 1. oktobra zapustil mesto državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu in se vrnil nazaj v svojo staro službo na fakulteto za družbene vede, kjer bo študentom najbrž zopet razlagal o radostih marksizma in leninizma. Za portal N1 je povedal, da je že nekaj časa sam razmišljal, da je treba v tem vse bolj zapletenem svetu, v katerem mednarodno pravo skorajda izginja, okrepiti raziskovanje in poučevanje o mednarodnem pravu ter človekovih pravicah. Morda bo študentom znal razložiti, zakaj je v “zapletenem svetu” kot evropski poslanec na listi SD v Evropskem parlamentu vedno glasoval v dobro Ruske federacije.

Preberite tudi: Evropski parlament sprejel resolucijo, ki je slovenski levici snela masko normalnosti in jo razgalila

Barvita politična kariera, ki jo je zaznamoval ekstremizem

Brglez je sicer državni sekretar na pravosodnem ministrstvu komaj od julija leta 2024, ko ga je vlada imenovala za položaj, ki so ga mnogi poznavalci videli kot simbolično nagrajevanje političnih zaveznikov s plačo v javni upravi, potem ko je izgubil dobro plačani položaj evropskega poslanca. Od julija 2019 do 2024 je bil namreč poslanec Evropskega parlamenta, znan predvsem po radikalnih stališčih in tem, da je v Evropskem parlamentu po začetku vojne v Ukrajini ob vsaki resoluciji proti Rusiji glasoval v prid Rusije. Leta 2022 je vmes propadel še kot kandidat za predsednika republike, lani pa se je potegoval za mesto predsednika SD, vendar ga je premagal zmernejši gospodarski minister Han. Svojo politično kariero je sicer začel v novoobrazni SMC, kjer je predstavljal radikalno socialistično krilo stranke, v nasprotju z liberalnejšim delom stranke, zaradi tega je prihajal v številne konflikte tudi s takratnim premierjem Mirom Cerarjem. V tem mandatu je bil tudi predsednik Državnega zbora.

Milan Brglez (Foto: Bobo)

Kot se je leta 2022 spominjal Cerar, ko je komentiral njegovo predsedniško kandidaturo, gre za človeka brez načel: “V politiko je vstopil s stranko Mira Cerarja leta 2014 in takrat sem mu namenil v stranki podpredsedniško mesto kot tudi predsedniško mesto državnega zbora. Glede na to, da je intelektualec in strokovnjak, sem od njega pričakoval bistveno več načelnosti in podpore, nikakor pa nisem pričakoval takšne dvoličnosti, kot jo je izkazal v kasnejšem delovanju.” Kot je poudaril je bil tudi glavni povzročitelj razkola v stranki Mira Cerarja: “In to zaradi čisto osebnih ambicij in zaradi seveda nekaterih pretiranih, skrajno ideoloških pogledov. V Sloveniji so takšni pogledi prisotni vedno bolj, skrajni na eni in drugi strani, in povzročajo družbeni razkol ter onemogočajo sodelovanje. Zaradi teh izkušenj enostavno menim, da osebno zame ni primeren kandidat,” je dejal Cerar.

Dr. Miro Cerar (Foto: STA)

Brglez se sicer vrača v domači skrajni pristan: pred avanturo v politiki je bil med leti 2008 in 2014 predstojnik katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede.

Profesorski mentor Luki Mescu

Kot smo že poročali, je minister za delo Luka Mesec julija letos zagovarjal svoje magistrsko delo prav pri Brglezu, ki mu je bil mentor. Izbira Brgleza za mentorja je sprožila pomisleke v akademskih krogih. Po navedbah portala Info360 nekateri akademiki opozarjajo na morebitno nasprotje interesov in kršitev videza nepristranskosti.

Milan Brglez z Luko Mescem (Foto: sta)

Mesec, ki kot minister zaseda višji položaj v vladi, je izbral za mentorja Brgleza, ki je v hierarhiji vlade formalno podrejen. Trije profesorji z različnih fakultet Univerze v Ljubljani, ki jih navaja portal, so izrazili mnenje, da bi moral imeti Mesec ob Brglezu tudi somentorja, kar bi zmanjšalo etične pomisleke. Vendar ga nima. Sogovorniki portala poudarjajo, da formalno pravilo, ki bi prepovedovalo takšno mentorstvo, ne obstaja. Kljub temu menijo, da bi Brglez iz etičnih razlogov moral zavrniti vlogo mentorja, saj takšen odnos med ministrom in državnim sekretarjem vzbudi dvome o nepristranskosti in integriteti. Po njihovem mnenju gre za vprašanje videza nepristranskosti, ki je v akademskem in javnem delovanju ključno.

Pred kom beži Brglez?

Obstaja več teorij, zakaj Brglez beži nazaj v akademske vode. Služba na FDV je seveda veliko manj izpostavljena kot politična funkcija, a tudi funkcija državnega sekretarja ni tako zelo izpostavljena. Konec koncev pa je bil Brglez zelo ambiciozen in se je po zatonu SMC nekaj časa videl celo kot naslednji novi obraz, nato pa je bil prepričan, da lahko na volitvah za predsednika – vsaj na levem polu – premaga takrat zelo nepriljubljeno Natašo Pirc Musar. Na koncu so se mu vsi načrti izjalovili, vsekakor pa se je vseeno potrebno vprašati, zakaj se je umaknil ravno v tem trenutku.

Nataša Pirc Musar, Anže Logar in Milan Brglez (Foto: STA)

Gre za beg pred očitki akademskih krogov, češ da je z mentorstvom ministra Mesca prestopil neformalno mejo med akademijo in politiko, in s tem izgubil kredibilnost? Ali pa gre za spoznanje, da bo Golobova skrajno leva vlada za sabo pustila kup uničenih karier, ko se bodo čez čas izkristalizirale vse posledice škodljivih politik?

I. K.