Nova uporaba uveljavljenega zdravila za izboljšanje varnosti naprednih zdravil

Raziskovalci Kemijskega inštituta so s sodelavci iz Nemčije v raziskavi pokazali, da bi lahko z že uveljavljenim zdravilom za zdravljenje malarije in avtoimunskih bolezni zmanjšali nekatere neželene vnetne odzive, ki se pojavijo pri uporabi naprednih terapevtikov. Ob tem se je želeni učinek preizkušenih terapij ohranil.

Raziskavo so opravili raziskovalci odseka za sintezno biologijo in imunologijo ter Centra za tehnologije genske in celične terapije Kemijskega inštituta skupaj s sodelavci Tehniške univerze v Münchnu. Rezultate so objavili v znanstveni reviji Molecular Therapy, so sporočili z inštituta. Terapevtiki na osnovi nukleinskih kislin vključujejo mRNA cepiva, gensko terapijo z virusnimi vektorji in sisteme za urejanje genoma (Crispr). Ti načini zdravljenja so učinkoviti, saj se z njimi lahko zdravi neposredni vzrok bolezni. Vendar pa njihov vnos v celice aktivira prirojeni imunski sistem in začasno poveča nastajanje vnetnih citokinov, signalnih molekul, s katerimi imunske celice sprožajo in uravnavajo vnetni odziv. Pri cepljenju se to lahko kaže kot vročina, utrujenost in bolečine v mišicah, pri nekaterih oblikah genske dostave pa lahko vnetni odziv prispeva k toksičnosti ter omeji odmerek ali možnost ponovne uporabe. Raziskovalci so v poskusih ugotovili, da so različni načini vnosa genskega materiala v celice, med njimi mRNA v maščobnih nanodelcih in virusni prenašalci, sprožili podoben zgodnji vnetni odziv. Ta je bil najmočnejši približno šest ur po uporabi. Na podlagi ugotovitev iz predhodne raziskave so nato preverili, ali bi lahko vnetni odziv zmanjšali s hidroksiklorokinom, že uveljavljenim zdravilom, ki se uporablja pri nekaterih avtoimunskih boleznih in za zdravljenje oz. preprečevanje nekaterih oblik malarije. V poskusih na celicah in živalih je zdravilo zmanjšalo nastajanje snovi, ki sodelujejo pri sprožanju vnetja, pri tem pa ni zavrlo želenega delovanja preizkušenih terapij. Po pojasnilih Romana Jerale s Kemijskega inštituta je prednost pristopa v tem, da temelji na novi uporabi že odobrenega zdravila in ne na razvoju povsem nove učinkovine. Ker se hidroksiklorokin že dolgo uporablja v klinični praksi, so njegove lastnosti, odmerjanje in varnost pri dosedanji uporabi dobro poznani, kar bi lahko olajšalo nadaljnje preverjanje pristopa, je dejal Jerala. Raziskovalci so ob tem opozorili, da kombinacija zdravila s terapevtiki na osnovi nukleinskih kislin predstavlja novo uporabo, pri kateri je treba varnost in učinkovitost posebej preveriti. Ker gre za predklinično raziskavo na celicah in živalih, bodo za ugotavljanje ustreznega odmerjanja, varnosti in učinkovitosti pri ljudeh potrebne klinične študije. Ključni eksperimentalni del raziskave sta na odseku za sintezno biologijo in imunologijo opravila Duško Lainšček in Špela Malenšek. Pri raziskavi je sodelovala skupina Ulrike Protzer z Inštituta za virologijo Tehniške univerze v Münchnu in Helmholtz München.