Nina je za 2 € obiskala kraj pod Ljubeljem – in obmolknila ob videnem (FOTO)

6 hours ago 11

ARTICLE AD

Ljubelj. Ne sliši se kot kraj, kjer bi iskali grozo. Obdan z alpskimi stenami, vonjem smreke in šumenjem vetra. Pa vendar se pod temi stenami skriva nekaj drugega. Težkega. Nemega. A vedno prisotnega.

Gre za nekdanje nacistično koncentracijsko taborišče Ljubelj (nem. Loiblpass), edino tovrstno na slovenskih tleh. Spada pod sistem taborišč Mauthausen in je bil aktivno delujoč med leti 1943 in 1945. Danes je tukaj spominski park. Pa tudi muzej. In predvsem opomin.

Bralka Nina P. ga je obiskala pred kratkim. Za NaDlani.si je poslala nekaj fotografij in vtisov.

„Za muzej sem odštela samo 2 €. Zelo zanimivo, poučno in žalostno. Ko stopiš na zunanji del, čutiš pritisk in žalost,“ je povedala za naš portal Nadlani.si. „Lastnik muzeja mi je predvajal tudi videoposnetek z razlago taborišča. Vsem bi priporočala ogled, ki jih take stvari saj malo zanimajo.“

Zgrajeno z golimi rokami. V nemogočih razmerah.

Taborišče Ljubelj so ustanovili nacisti kot podružnico zloglasnega Mauthausna, katerega glavni cilj je bil prisilno delo do smrti. Namen ljubeljskega taborišča? Gradnja predora skozi Karavanke, ki bi povezal Koroško in Gorenjsko.

Zaporniki – večinoma politični nasprotniki nacizma, Judje, Slovani, Francozi, Italijani – so kopali, lomili skale, betonirali in umirali. V mrazu. Brez hrane. Brez čevljev. Zgolj v tankih oblekah.

„Naše cunje so se najprej napile snega, potem so zmrznile in postale trde, kot da so iz lesa.“

Gustav Chudík, preživeli zapornik (vir: stalna razstava v muzeju Ljubelj)

V virih (npr. dokumenti ZB za vrednote NOB Tržič, Arhiv Republike Slovenije) je navedeno, da je bilo v taborišču v povprečju 660 taboriščnikov. Umrlo jih je najmanj 34 – uradno. Neuradno? Več. Mnogo več.

Muzej, ki pusti pečat

Danes je del taborišča obnovljen in urejen v obliki muzejske zbirke. Stekleni zaboji, v njih originalne uniforme, obutev, pisma. Fotografije. Predmeti. Vse to spremljajo resnični citati preživelih.

“Naša stopala, bosa, so se zmrznila na čepih v snegu.”

Gustav Chudík, vir: muzejska razstava

Ena izmed vitrin prikazuje tudi delovno orodje – krompirjev motikast kladiv, ki so ga zaporniki uporabljali pri razbijanju skal. Ob tem stoji lutka z uniformo, postavljena v pozi, ki te spomni, da to ni bilo delo. To je bil sistematičen zlom človeka.

“Jasno sem občutil, da sem postajal žival in nisem bil edini.”

Robert Zak, preživeli (vir: stalna razstava)

Zbirko je urejal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Vstopnina znaša 2 evra. Lastnik objekta na lokaciji predvaja tudi dokumentarni film, ki dodatno osvetli ozadje zgodbe.

Tišina, ki ni tiha

Zunanji del taborišča je travnik. Z nekaj betonskimi bloki. Ograjenimi temelji. Ostanki barak. Majhnimi stopnicami, ki ne vodijo nikamor. Vse to na ozadju peščenih melišč in skalnatih sten.

Narava je lepa. Zares. Toda četudi so ptice, četudi trava valovi – nekaj tam ne pusti dihat. Prostor, kjer so trpeli. Kjer je vsaka sled v zemlji nekdanji korak. V smeri brez povratka.

Na razglednih tablah so fotografije iz časa delovanja. Nemška dokumentacija. Posnetki iz zraka. Uniforme z oznako “KL” (konzentrationslager). Vse je tam: kot opomin.

Zakaj je pomembno, da se spomnimo

Spomin je orodje. Brez njega ni imunosti. Niti zoper nasilje, niti zoper sistematično razvrednotenje človeka. Ljubelj ni velik kraj. Tudi taborišče ni bilo ogromno. Ampak to ne pomeni, da ni bilo grozljivo.

Slovenska javnost ve zanj, a redki se resnično ustavijo. Večina se pelje mimo. V Avstrijo. Na Koroško. V Tržič. Brez misli na to, kar je bilo.

Zato je pomembno, da se take zgodbe pove. Da se pokaže fotografije. Da bralka, kot je Nina P., deli svojo izkušnjo.

To ni turizem. To je opomin.

Ste tudi vi obiskali kraj, ki vas je globoko ganil?

Na NaDlani.si objavljamo prave zgodbe pravih ljudi. Če ste na izletu ali poti naleteli na nekaj, kar nosi zgodbo – pošljite nam fotografijo ali kratek opis.

Objavite svoj story na portalu NaDlani.si. Lahko ga povzamemo v prispevku. In ja – tudi nagradimo. Do 20 € za najboljše vsebine.