Nezakonite migracije se nadaljujejo, med prosilci za azil večinoma moški

Množične migracije spreminjajo demografsko podobo Evrope. Slovenija se kot del Evrope tudi sama sooča s tem, in sicer ne glede na to, da za zdaj množice iz tretjega sveta bolj privlači zahodni del stare celine.

V zadnjih letih smo zabeležili veliko število nezakonitih migrantov, ki niha iz leta v leto, pa tudi povečanje zakonitih migracij, ki niso nič manj problematične za ohranitev splošnih etnoloških značilnosti naše dežele. Med zadnjimi objavljenimi podatki policije o nezakonitih prehodih meje je mogoče videti, da se je število slednjih v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo, vendar znova narašča, če primerjamo mesečno stanje od začetka leta 2025.

Mesečne številke znova naraščajo

Čeprav se je v primerjavi z lanskim letom število nezakonitih prehodov meje zmanjšalo, je bilo mogoče med januarjem in majem znova opaziti mesečni porast nezakonitih prehodov migrantov. Do 31. maja 2025 je bilo 7655 ilegalnih prehodov čez mejo, medtem ko jih je bilo prejšnje leto v istem času kar 17.440. Od letošnjega januarja so se začele nezakonite migracije znova povečevati. Tako so januarja evidentirali 1170 nezakonitih vdorov v Slovenijo, februarja pa jih je bilo že 1216. Število ilegalcev je znova zraslo marca, ko je bilo zabeleženih 1490 nezakonitih prehodov, najbolj pa je poskočilo na začetku pomladi, in sicer za nekoliko več kot 400 migrantov, saj so pristojni dokumentirali 1905 nezakonitih prehodov meje. Maja se je število malce zmanjšalo, saj so do konca prejšnjega meseca zabeležili 1874 nezakonitih prestopov meje. Med nezakonitimi migranti so bili najpogosteje Afganistanci, Egipčani in Maročani. Največ nedovoljenih vstopov obravnavajo policisti Policijske uprave Novo mesto, in sicer približno 70 odstotkov vseh nezakonitih prehodov. Južna meja tako ostaja prizorišče nenehnega lova na ilegalce.

Med prosilci za azil skoraj sami moški

Letos je bilo do konca maja izraženih 6553 namer za oddajo prošenj za mednarodno zaščito. Leta 2024 je bilo tovrstnih namer kar 16.763. Številni ilegalci na koncu prošenj ne vložijo, saj namere izrazijo, ko jih ujame policija, da jih ne bi vrnila hrvaškim organom. Kljub temu so podatki o vloženih prošnjah za mednarodno zaščito zanimivi tudi zato, ker kažejo nesorazmerje med moškimi in ženskimi prosilci za azil. Kritiki množičnih migracij že dolgo opozarjajo, da gre pri “beguncih” velikokrat pravzaprav za mlade moške, ne pa za nemočne ženske in otroke. Po podatkih urada visokega komisariata, pristojnega za begunce, ki deluje v okviru Združenih narodov, je bilo leta 2024 od vseh migrantov, ki so prišli v Evropo čez Sredozemlje, kar 66,5 odstotka moških, 23 odstotkov otrok in samo 10,5 odstotka žensk. Seznam prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji do konca maja 2025 razkriva podobno sliko. Afganistanski državljani so vložili 69 prošenj, od tega sta med prosilci le dve ženski. Alžirski migranti so vložili sto prošenj z enakim razmerjem; med prosilci je 98 moških, ob teh pa sta še dve ženski. Egipčanski ilegalci so vložili 216 prošenj za azil, med katerimi so vsi moški. Maročani so vložili 718 prošenj, med prosilci pa je mogoče najti samo štiri ženske. Slika ni kaj dosti drugačna pri prosilcih za azil iz drugih držav. V prvih petih mesecih tega leta so migranti vložili 1590 prošenj za azil, od tega je bilo kar 1534 prosilcev moških, žensk pa je bilo le 56.

Begunci vstopajo v Slovenijo na mejnem prehodu Harmica. (Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO)

Velika zamenjava po zakoniti poti

Zakonito uvažanje tujcev, in sicer predvsem zaradi poceni delovne sile, pa povzroča naraščanje števila priseljencev. Poleg velikega števila izdanih začasnih in stalnih dovoljenj državljanom Bosne in Hercegovine ali Kosova, kar je že stalnica, prihaja k nam vse več tujcev z drugih celin. Če se osredotočimo le na izdajo začasnih dovoljenj za bivanje, so Indijci letos do konca maja prejeli že 1213 dovoljenj, prejšnje leto 2455, leta 2023 pa 1349. Veliko dovoljenj so prejeli tudi državljani Nepala – letos že 871, lani 1019, leta 2023 pa samo 285. Kitajcem je bilo letos izdanih že 359 začasnih dovoljenj, lansko leto 838, leto prej pa 669.

Foto: AFP

Vse več je pri nas tudi Filipincev, ki so jim do konca maja 2025 izdali že 337 začasnih dovoljenj za bivanje, lani 428, leta 2023 pa samo 82. To je še en primer uvažanja poceni delovne sile po hitrem postopku. Državljanom Bangladeša so letos izdali 269 takšnih dovoljenj, lani 618, leta 2023 pa 310. Egipčanom, ki jih je letos veliko tudi med nezakonitimi migranti, so izdali 114 dovoljenj, lani 215, predlani pa 113. Omeniti velja tudi Pakistance, ki jim je Slovenija letos do zdaj izdala 1000 začasnih dovoljenj za bivanje, lani 140 in predlani 54. Že omenjenim državljanom Kosova je država letos izdala 4609 začasnih dovoljenj, lani pa 12.986, državljanom BiH pa letos do zdaj 13.902 in lani 36.553.

Andrej Sekulović