»Ne glede na listo, ki jo zastopamo, kot študenti moramo najti skupne rešitve«

Morgan Baliviera, študent zgodovine in filozofije iz Fare, je bil pred nedavnim izvoljen na položaj predsednika študentskega sveta Univerze v Trstu. Izvoljen je bil na listi Studenti in Movimento, ki ima na tržaški univerzi večino sedežev. Predsedniški mandat traja dve leti, Baliviera namerava v tem času na vsak način staviti na dialog.

Kako ste postali predsednik študentskega sveta?

To ni banalno vprašanje. Ob izvolitvi moraš biti študent, redno vpisan na univerzo. Ne smeš zamujati s študijem. Potrebno je tudi biti dejavni v študentski politiki, kjer je študentski svet nedvomno najpomembnejša organizacija, glavna institucija, ki zastopa študente.

In moraš imeti listo, ki te kandidira?

Seveda. Potem pa kdor zmaga, imenuje predsednika. Imel sem srečo, da sem prejel dosti preferenčnih glasov na mojem oddelku, tistem za humanistične vede.

Kako to, da je izbira potem padla na vas?

Moji kolegi so ocenili, da imam ustrezno institucionalno ravnovesje.

Kakšen je obračun teh prvih tednov oziroma mesecev?

Delo je zelo zanimivo. Jaz sem sicer novinec v študentskem predstavništvu, v teh tednih od začetka mandata sem skušal vzpostaviti dialog z vsemi člani študentskega sveta in tudi z listami, ki nimajo predstavnikov v njem. Trudim se, da bi bilo čim več posredovanja med željami in potrebami študentov ter univerzo. To je tudi obdobje zamenjave rektorja, po izvolitvi Donate Vianelli. Sklicali smo že pet zasedanj študentskega sveta.

Načeloma mora predsednik študentskega sveta znati posredovati med študenti in univerzo. To ni vedno lahka naloga, ker moraš znati upoštevati ravnovesja, tudi iz značajskega vidika. Ni samo vprašanje, kaj zahtevaš, temveč tudi kako. Pri tem ne smeš pozabiti, kaj potrebujejo študentje. Njihove potrebe morajo ostati v ospredju.

Večkrat je slišati očitek, da so na univerzah potrebe študentov drugorazredne. Kakšno je po vaši oceni stanje na Univerzi v Trstu?

Moja izkušnja je, da se lahko s pravimi besedami doseže marsikaj, brez potrebe po večjih kompromisih. Univerza doslej ni zavrnila nobene od glasovalnih pobud, ki jih je sprejel študentski svet. Seveda, z odhodom Roberta Di Lenarde in prihodom nove rektorice Donate Vianelli smo v neke vrste tranzicijski dobi, kar v določeni meri pogojuje hitrost, s katero napredujejo naše zahteve. Sedaj smo dosegli, da bodo imeli študenti poleg programa Microsoft Office brezplačno na voljo tudi oblikovalni program Canva Pro. Preko Deželne agencije za pravico do visokošolskega izobraževanja Ardis smo dosegli povišanje prispevka za študente, ki izpolnjujejo pogoje za bivanje v študentskem domu, a niso dobili mesta v njem, s 1500 na 1600 evrov letno.

Ponavljam, ni problem, kaj zahtevaš, temveč kako se ti zavzemaš za potrebe študentov in kako se pogovarjaš s pristojnimi. Dialog je temelj vsega, ker s spopadi ne boš dosegel ničesar. Ti so umestni v študentskem svetu, potem, po sprejetju predlogov, pa ne več. Ni pomembno, katero listo predstavljamo, kot študenti moramo najti skupne rešitve. Za to se zavzemam in prav zato se pogovarjam s predstavniki vseh list. Zahvaljujem se torej vodjem vseh svetniških skupin v študentskem svetu, s katerimi se zavzemamo za to.

Kakšni so odnosi z novo rektorico?

Zelo dobri, zelo smo veseli. To moram povedati, drugače me ne pusti diplomirati. Šalo na stran, zelo pozitivno me je presenetila njena pripravljenost na posluh in pogovor. Dialog je podlaga, na kateri mora po mojem mnenju sloneti delovanje študentskega sveta. Za novo sogovornico imamo rektorico, ki se je že kot direktorica oddelka za ekonomske vede izkazala spričo dobrih odnosov s študenti. To, da je obdržala to lastnost, je za nas zelo pomembno. Prepričan sem, da bomo v dveh letih mandata, ki ju imam pred sabo, dosegli marsikaj in bomo izpeljali mnogo projektov za dobrobit študentov.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.