Naraščajoč davčni primež Golobove vlade

10 hours ago 15

ARTICLE AD

Davčni primež, ki meri delež davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela, je v Sloveniji med najvišjimi v OECD. Leta 2024 je znašal 44,6 odstotka, bistveno više torej od povprečja OECD, ki je bilo 34,9 odstotka, kar je Slovenijo uvrstilo na šesto mesto. Že to je pomenilo, da je povprečen Slovenec prejel približno 200 evrov nižjo mesečno neto plačo (2.400 evrov letno) v primerjavi s povprečjem OECD.

Če Golobovi ne bi spremenili dohodninske zakonodaje, ki jo je sprejela Janševa vlada, bi vsi zaposleni v letu 2025 prejeli eno neto plačo več. Pred tem bi bilo povečanje po letu 2022 postopno.

Preberite še: Državni lopovi prihajajo še po vaša zemljišča

Z davkom udarili še upokojence, kmete in podjetnike

S 1. julijem 2025 pa je po uvedbi prispevka za dolgotrajno oskrbo še slabše. Davčni primež se je zvišal na 46,6 odstotka, kar pomeni, da bomo “dosegli” v vrh lestvice držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo od 1. julija 2025 se je davčni primež dodatno povečal, saj gre za nov obvezni prispevek, ki bo vplival na zaposlene, delodajalce, upokojence, samozaposlene in druge z dohodki iz dela. Uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo je tako dodatna obveznost, ki se odšteje od bruto plače ali drugih dohodkov. Po podatkih OECD je že uvedba obveznega zdravstvenega prispevka (OZP) v letu 2024 povečala davčni primež za 1,44 odstotne točke za samske zaposlene ter 1,96 odstotne točke za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima. Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo pomeni dodatni 2 odstotni točki k davčnemu primežu za zaposlene (1 odstotek zaposleni + 1 odstotek delodajalec), kar pomeni, da se bo davčni primež po 1. juliju 2025 približal ali presegel 46,6 odstotka za samske zaposlene s povprečno plačo, odvisno od drugih sprememb v davčni politiki. Davek plačujejo tudi upokojenci (mesečno 1 odstotek od neto pokojnine, v povprečju 10 evrov mesečno), samozaposleni in kmetje (2 odstotka od svojih prihodkov, minimalno 27 evrov mesečno).

Naraščajoči davčni primež

Naraščajoči davčni primež pod vlado Roberta Goloba vzbuja veliko nelagodja. Kritike se osredotočajo na povečanje davčnih obremenitev, ki negativno vplivajo na gospodarstvo in življenjski standard državljanov. Ena prvih odločitev Golobove vlade novembra 2022 je bila odprava ugodnejše obdavčitve plač iz prejšnjega zakona o dohodnini, uvedeni so bili tudi dodatni prispevki. Prostovoljno zdravstveno zavarovanje so preoblikovali v OZP, ki se od marca 2025 usklajuje z rastjo povprečne plače, kar dodatno povečuje davčno breme.

Visoki davki odvračajo investitorje

Visoki davki naj bi odvračali tuje in domače investitorje. Poročila navajajo, da gospodarska klima v Sloveniji slabi, saj podjetja zaradi visokega davčnega bremena iščejo subvencije ali poslovne priložnosti v tujini. Kritiki, kot je na primer predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, so opozorili na problematične izjave predsednika vlade Roberta Goloba, ki je podjetjem svetoval optimizacijo poslovanja s selitvijo v tujino.

Višanje trošarin, nikoli dovolj

Golobova vlada je v zadnjih dveh letih močno povečala tudi trošarine in druge dajatve. Trošarine na gorivo so se povečale za 40 odstotkov, kar pomeni, da država pobere približno 60 odstotkov cene goriva. Prav tako je bil davek na najemnine zvišan s 15 na 25 odstotkov, kar vpliva na stanovanjski trg.

Po drugi strani smo priča netransparentni porabi davkoplačevalskega denarja. Po podatkih, ki jih je pridobil poslanec SDS Anton Šturbej, so ministrstva in kabinet predsednika vlade v letu 2024 za reprezentanco porabili 1,844 milijona evrov. Še dodatni milijoni so bili porabljeni za službena potovanja. Ampak to je le en segment zapravljivosti vlade. Na drugi strani smo priča katastrofalnemu črpanju evropskih sredstev, kar Slovenijo uvršča na zadnje mesto med državami EU.

Vprašanje je torej, ali vlada dela v korist ljudi ali pa davke in dajatve povečuje le za lastne interese. Robert Golob je že pred volitvami leta 2022 napovedal višje davke. Volivci ga niso jemali resno. Zdaj pa smo, kjer smo.

Analiza vpliva na gospodarstvo

Visoki davki imajo negativne posledice za konkurenčnost Slovenije in življenjski standard. Vlada sicer trdi, da so ukrepi potrebni za financiranje javnih storitev, če ji kdo verjame.

Dejstvo pa je, da ima naraščajoči davčni primež pod Golobovo vlado na gospodarstvo Slovenije v letu 2025 tako neposredne kot posredne posledice, ki vplivajo na konkurenčnost, zaposlovanje, investicije in življenjski standard.

Visoka obdavčitev dela zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, saj povečuje stroške dela za delodajalce in zmanjšuje neto plače zaposlenih. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) bi razbremenitev plač na raven povprečja OECD (34,9 odstotka) povečala povprečno mesečno neto plačo za približno 200 evrov ali 2.400 evrov letno.

Primerjava s Hrvaško, investicije

Medtem ko so države, kot je Hrvaška, v zadnjih letih sprejele ukrepe za razbremenitev stroškov dela, Slovenija uvaja dodatne obremenitve, kar povečuje razliko v gospodarski rasti. Hrvaška je v zadnjih petih letih dosegla za dve tretjini višjo gospodarsko rast kot Slovenija, delno zaradi nižjih davčnih bremen.

Priča smo tudi odvračanju investitorjev. Visoki davki in birokratske ovire odvračajo tako domače kot tuje investitorje. V GZS in Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da naraščajoči stroški dela, vključno z novim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, dodatno obremenjujejo podjetja in zmanjšujejo njihovo konkurenčnost. To vodi v selitev poslovnih aktivnosti v države z ugodnejšimi pogoji. V Sloveniji visoka obdavčitev zmanjšuje tudi privlačnost zaposlovanja.

Nižanje življenjskega standarda

Naraščajoči davčni primež zmanjšuje razpoložljivi dohodek gospodinjstev, kar vpliva na zasebno potrošnjo, ki je pomemben dejavnik gospodarske rasti. Po podatkih OECD se je davčni primež za družine z dvema otrokoma in dvema zaposlenima povečal za 1,96 odstotne točke, na 37,8 odstotka, kar presega povprečje OECD, ki je na tem področju 29,5 odstotka.

Poleg davkov na plače so se zvišale trošarine na gorivo in davek na najemnine, kar dodatno bremeni gospodinjstva in zmanjšuje kupno moč. To vodi v nižjo potrošnjo in počasnejšo gospodarsko rast

Primanjkljaj in zadolževanje

Državni proračun za leto 2025 predvideva prihodke v višini 15,2 milijarde evrov in odhodke v višini 17,1 milijarde evrov, kar pomeni primanjkljaj v višini 1,9 milijarde evrov. Visoka javna poraba in dodatne obremenitve, kot so prispevki za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, povečujejo pritisk na davkoplačevalce. Hkrati ni razumljivo, da nas vlada vsako leto dodatno zadolžuje približno v višini proračunskega primanjkljaja (višje porabe od prihodkov), to je okoli 2 milijardi evrov letno (6 milijard evrov dodatnega dolga v zadnjih treh letih). Tudi zadolževanje gre pogosto »na zalogo«, nazadnje za milijardo evrov tik pred praznikom dneva državnosti.

Ekonomisti opozarjajo tudi na dolgoročne posledice, predvsem na upočasnitev gospodarske rasti. Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se gospodarska rast v Sloveniji upočasnjuje. Visoki davki pa dodatno ovirajo izvozno usmerjeno gospodarstvo, saj se stroškovna konkurenčnost poslabšuje.

Slovenska podjetja, kot navaja Forbes Slovenija, se tako soočajo z upadom izvozne konkurenčnosti zaradi globalnih dejavnikov, kot so geopolitična nestabilnost in strožji evropski regulatorni okvir. Naraščajoči davčni primež pa še dodatno otežuje prilagajanje na te izzive.

Za konec

Naraščajoči davčni primež pod Golobovo vlado negativno vpliva na slovensko gospodarstvo, saj zvišuje stroške dela, zmanjšuje neto plače in odvrača investicije. To vodi v nižjo konkurenčnost, počasnejšo gospodarsko rast in upad življenjskega standarda. Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) sistemskih težav ne rešuje. Namesto tega smo priča fantaziranju Roberta Goloba, kako dobri smo in kako nam zavida ves svet.

Simič: To so posledice zadnjih volitev

Mag. Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji direktor Finančne uprave RS: “Posledica zadnjih volitev: zvišanje davkov, zvišanje socialnih prispevkov, zvišanje RTV-prispevka, stomilijonska izguba pri preoblikovanju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, odškodnina zavarovalnicam, milijarda za vojsko, 20.000 nevidnih stanovanj, usmerjanje podjetnikov na Hrvaško in v BiH …”

Perne: “To ni vlada, ki bi delala za ljudi”

Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja: “Geslo naše vlade je: Dan brez novega davka, je proč vržen dan. Ta vlada dela za elektro lobi, levičarsko elito in nevladnike, običajne državljane pa je treba ožeti do konca. To ni vlada, ki bi delala za ljudi.”

Vida Kocjan

The post Naraščajoč davčni primež Golobove vlade first appeared on Nova24TV.

Read Entire Article