Namig za branje: Boris Karlovšek: Modri protokol

Moja mladost je bila obogatena z branjem. Pri nas doma se je namreč veliko bralo. Tudi babica iz Hrastnika, od koder je moja mama, je rada prebirala knjige, o katerih je potem pogosto zvečer pred spanjem doživeto pripovedovala. Kako z zanimanjem sem ji prisluhnil. Sam pa sem se prvič resneje srečal s prebiranjem knjig, ko sem zbolel za zlatenico. Tista dva meseca, ko sem bil sam doma, moji vrstniki pa v šoli, sem prebral prvi mladinski roman Emil in detektivi, kmalu za tem sem posegel po kakšnem Dr romanu, ki jih je redno prebirala mama in po lahkotnejših knjigah, kakršne sta pisala Victorija Holt in Heinz G. Konsalik. Seveda tudi edicije o mojem mladostniškem junaku Tarzanu, da ne omenjam stripov o Komandantu Marku, Velikemu Bleku in Zagorju.

Na pragu polnoletnosti pa sem se srečal z Williamom Shakespearom, Sofoklesom. Molierom, Remarkom in mnogimi našimi slovenskimi pisci. In si rekel, Marija, kako dobri so. Po slovenskih piscih rad posegam tudi dandanes. Ne več toliko po Cankarju, Jurčiču, Tavčarju, Jalenu, Ilki Vašte, Bevku ali Ingoliču, ampak bolj po zdaj živečih, kot so Ivan Sivec, Milena Miklavčič, Roman Rozina, Tadej Golob, Avgust Demšar, Bronja Žakelj, Roman Kukovič, brata Karlovšek, po avtobiografijah in še bi lahko našteval.

Pred kratkim sem prebral (ne vem več, katero po vrsti) najnovejše delo Borisa Karlovška z naslovom Modri protokol. Gre za dokaj lahkotno branje, še kako primerno za ta vroči poletni čas, ko možganov res ni treba preveč naprezati. Pri tem njegovem delu, ki je kriminalna in ljubezenska zgodba hkrati, boste uživali tisti, ki imate radi srečne konce. Kar resnici na ljubo pri slovenskih avtorjih ni ravno pogosto. Napisano je v stilu Dr romana, torej lahkotno, ne preveč zapleteno, z veliko romantike s ščepcem erotike, z dodatki bolnišničnega okrevanja, življenja v zaporu… Vse pa se suče okrog tajnega in skrivnostnega vladnega programa, ki so ga poimenovali Modri protokol. Čemu služi, vam seveda ne bom zaupal, povem pa vam lahko, da so se zaradi njega v zaporu znašli mnogi, za katere lahko rečemo, da so nedolžni. Krivi so bili le zato, ker so dregnili v osje gnezdo. Celotna zgodba se dogaja v Franciji, a bi se lahko tudi pri nas. Ampak potem bi pri branju preveč naprezali možgane v razmišljanju, kdo stoji za tem nezakonitim in tajnim protokolom. Kar pa za to poletno vročino ni najbolj primerno, mar ne?

Torej, nesite to knjigo, ki jo lahko kupite pri avtorju, na morje in uživajte. Ja, tudi branje knjig je lahko ena sama uživancija. Bolj, kot brskanje po pametnih telefonih, kjer ti kar naprej ven skačejo reklame.

The post Namig za branje: Boris Karlovšek: Modri protokol appeared first on Slovenec.