ARTICLE AD
Uravnotežena prehrana ne pomeni le izbire zdravih sestavin. Pogosto pozabimo, da ima čas, ob katerem jemo, izjemen vpliv na prebavo, energijo, spanec in celo telesno težo. V zadnjih letih vse več raziskav podpira trditev, da je čas obrokov lahko enako pomemben kot njihova hranilna vrednost. Vpeljava preprostega urnika prehranjevanja lahko spremeni počutje v nekaj dneh.
Danes živimo v hitrem tempu in pogosto jemo mimogrede ali takrat, ko nas spomni lakota. To lahko vodi v prenajedanje, pozne obroke in motnje spanja. Z nekaj spremembami urnika pa se lahko odzovemo na naravne signale telesa, izboljšamo prebavo in povrnemo stabilno raven energije.

Idealna ura za zajtrk
Zajtrk med 7. in 8. uro zjutraj
Človekova notranja ura, znana kot cirkadiani ritem, vpliva na prebavne hormone. Zajtrk med 7. in 8. uro izkorišča naravni dvig kortizola in inzulina, kar spodbuja pretvorbo hrane v energijo namesto v maščobe. Priporočljivo je jesti v 30 minutah po vstajanju.
Kaj naj vsebuje jutranji obrok
Zajtrk naj bo bogat z beljakovinami, vlakninami in zdravimi maščobami. Primer: jajce na oko, polnozrnati kruh, avokado in nesladkan zeleni čaj. Izogibajte se sladkemu pecivu in predelanim kosmičem, saj povzročajo hiter dvig in padec sladkorja.
Kosilo naj bo med 12. in 14. uro
Popoldanski obrok naj bo srčen a uravnotežen
Kosilo je najpomembnejši obrok dneva glede na porabo energije. Med 12. in 14. uro je telo še vedno v aktivnem presnovnem stanju. Takrat najbolje izkoristi ogljikove hidrate in beljakovine.
Kakšna je idealna vsebina kosila
Kombinacija kuhanega žita, zelenjave in beljakovin (npr. piščančje prsi, leča, losos) zadovolji energijske potrebe in preprečuje popoldansko utrujenost. Izognite se hrani z visoko vsebnostjo maščob ali močnimi omakami, ki upočasnijo prebavo.
Razlika med prepoznim in zgodnjim kosilom
Če jeste šele po 16. uri, lahko pride do nepotrebnega obroka pred večerjo. Telo takrat hrano težje predela, zato jo hitreje shrani kot rezervno energijo. Zgodnje kosilo zmanjša potrebo po prigrizkih in pomaga uravnavati apetit.
Večerja naj bo med 18. in 21. uro
Večerni obrok naj bo lahek in preprost
Večerja preblizu spanja obremenjuje želodec in negativno vpliva na kakovost spanja. Idealno je jesti tri ure pred odhodom v posteljo. Obrok naj bo bogat z vlakninami in beljakovinami, z malo ogljikovih hidratov.
Primeren obrok za zvečer
Solata z lososom, kuhano jajce, soparjena zelenjava s skutnim namazom. Izogibajte se kruhu, testeninam in sladkorjem. Ti lahko povišajo krvni sladkor in povečajo nočne prebavne motnje.
Zakaj moramo obroke razporediti pravilno
Cirkadiani ritem in hrana
Notranja ura vpliva na vse telesne procese. Prehrana, usklajena s tem ritmom, zmanjša tveganje za diabetes tipa 2, debelost in srčno-žilne bolezni. Preveč pozni obroki vplivajo na raven melatonina in motijo spanec.
Premor med obroki je ključen
Idealna razdalja med obroki je 4 ure. Ta čas omogoča prebavnemu sistemu, da zaključi svoje delo in sproži čiščenje. Neprestano grizljanje ali prigrizki vsakih 30 minut preprečujejo čiščenje črevesa in povečajo vnetja.
Kako naj bo videti dnevni urnik
- 7:30 zajtrk
- 12:30 kosilo
- 18:30 večerja
Dve uri po večerji lahko popijete čaj ali vodo z limono, a brez prigrizkov.
Zakaj ta tema zadeva vsakega izmed nas?
Hrana ni samo gorivo. Je del naših navad, družinskih rutin in tudi razpoloženja. S preprostim prestavljanjem obrokov lahko dosežemo bistvene spremembe v zdravju. To ne zahteva dodatnega denarja ali posebnih diet, le doslednost in zavedanje.
Premislite, kdaj ste nazadnje zares načrtovali, kdaj boste jedli. S premikom obrokov v primernejši čas boste morda ugotovili, da se težave, kot so lenobnost, nespečnost in začasna napihnjenost, lahko rešijo kar same.
Objava Najboljši časi za obroke po mnenju prehranskih strokovnjakov se je pojavila na Vse za moj dan.