Na območju Novega mesta letos večja škoda

Čeprav Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) letos do zdaj ne opaža večjih posebnosti zaradi napada podlubnikov, v avgustu pričakuje vrhunec njihove aktivnosti. Prav zato gozdarji pozivajo lastnike gozdov, naj v teh tednih posebej pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih dreves.

Slovenski gozdovi, ki prekrivajo kar 58 odstotkov državne površine, so v zadnjih letih izpostavljeni vse pogostejšim naravnim ujmam in škodljivcem. Po besedah ZGS je stanje v letu 2025 podobno lanskoletnemu. V nasprotju z letom 2024 letos do zdaj ni bilo večjih poškodb zaradi poletnih neurij z močnim vetrom, ki so v preteklosti ustvarjala dodatne razmere za širjenje podlubnikov.

Podatki o poseku

Do konca julija so gozdarji zaradi napada podlubnikov za posek določili 274.000 kubičnih metrov iglavcev, dejansko posekanih pa je bilo 242.000 kubičnih metrov. V istem obdobju lani je bila številka nekoliko višja – za posek so določili 286.000 kubičnih metrov, posekanih pa je bilo 225.000. Največjo škodo letos opažajo na območjih Slovenj Gradca, Bleda, Kranja, Novega mesta, Kočevja in Tolmina.

Na stopnjo poškodovanosti gozdov ima velik vpliv tudi dogajanje v preteklih letih, zlasti naravne ujme, ki oslabljenim drevesom odvzamejo odpornost in ustvarjajo pogoje za naselitev škodljivcev.

Poziv lastnikom gozdov

»Vrh napada podlubnikov pričakujemo v avgustu, zato je v tem času pomembno pregledati s podlubniki ogrožene gozdove smreke, jelke in borov,« opozarjajo pri ZGS. Ob tem poudarjajo, da redne preglede izvajajo njihovi strokovnjaki, vendar k sodelovanju pozivajo tudi lastnike gozdov. Ti naj sami preverijo stanje svojih dreves in o morebitnih poškodbah obvestijo pristojnega revirnega gozdarja.

Podlubniki najbolj ogrožajo smreke. Napadena drevesa je mogoče prepoznati po rjavi črvini, ki se nabira na in okoli koreničnika, po odpadanju zelenih iglic, smolenju in odstopanju skorje z debla ter po rjavkastem obarvanju krošnje.

Delež poseka, ki je posledica napada žuželk, med katerimi kar 99 odstotkov predstavljajo podlubniki, se med leti spreminja. Največji je bil leta 2020, ko je dosegel petino celotnega poseka. V letu 2021 je bil osemodstoten, v letih 2022 in 2023 pa 16- oziroma 18-odstoten. V lanskem letu so gozdni delavci in lastniki posekali kar 4,6 milijona kubičnih metrov drevja, kar je bila najvišja številka v petletnem obdobju.

Čeprav letošnje razmere niso izjemne, pa opozorila gozdarjev potrjujejo, da podlubniki ostajajo stalna grožnja slovenskih gozdov. Škodljivec se hitro razmnožuje, še posebej v oslabljenih in neurjem poškodovanih drevesih. Zato bo prav zdaj, v času pričakovanega vrhunca napada, odločilno, kako hitro bodo lastniki in gozdarji zaznali prve znake okužb in se nanje odzvali.