ARTICLE AD
Zaroka med baklami in balado: ganljiv trenutek sredi množice na Thompsonovem koncertu v Zagrebu
Zagreb, 5. julij 2025 – Ob 21:47. Luči so bile ugasnjene, zrak nabit – ne samo z dimom bakel, ampak z nečim drugim. Nečim mehkejšim. Globljim.
Marko Perković Thompson je ravno zapel tisti verz, ki marsikomu še dolgo odzvanja v ušesih:
“Ako me voliš, draga / Ne postoji granica / Koja dijeli ovaj svijet od onoga…”
In v tistem trenutku – med več kot 450.000 ljudmi, kolikor jih je bilo po oceni policije zbranih na hipodromu (vir: Jutarnji list) – je nekdo pokleknil.
Sredi gneče, med zastavami, ograjami, pivom v plastenkah in glasnim petjem, je pokleknil. In iz žepa potegnil škatlico. Majhno. Bleščečo.
Neznanec in dekle v zastavi
Dekle pred njim – ogrnjena v hrvaško zastavo – je najprej otrpnila. Potem se je zasmejala, si zakrila obraz. In nato – rekla: »Da.«
In množica okoli njiju? Ploskanje. Žvižgi. Kriki. Mobilni telefoni v zrak. Ganjenost, kot jo ne vidiš vsak dan.
Na spletnih omrežjih se je že naslednje jutro znašel video, ki prikazuje ta prizor – pogled s strani, pesem v ozadju, objem in tresoče se roke.
Pod posnetkom komentarji:
»Ovo je pravi Thompson – ljubav, narod i Bog v jedno.«
»Plakala sam. Ja i cijeli sektor A3.«
»Samo je ljubav… i ovaj video dokaz je.«
Zakaj ravno ta pesem?
“Samo je ljubav tajna dvaju svjetova” je izšla leta 2022, na albumu Sjever i Jug. Po odzivih sodeč gre za eno najbolj osebno obarvanih skladb v Thompsonovem opusu. Besedilo govori o slovesu, o večnem življenju, o preseganju meja – čustvenih, zemeljskih, božjih. V ozadju pa – ljubezen.
In zato ni naključje, da se je ravno ta skladba zasidrala v trenutek, ko je nekdo – mimogrede, njegovo ime (še) ni znano – izrekel tisto najpomembnejše vprašanje.
Ni bilo ognjemeta. Ni bilo napovedi. Ni bilo vnaprej dogovorjene kamere. Bila je pesem. In čustva. In hip, ki se ga ne da več ponoviti.
Hipodrom v ritmu srca
Zagrebški hipodrom je bil v soboto nekaj več kot koncertni prostor. Po podatkih organizatorjev (vir: HRT) je bil to največji koncert v zgodovini Hrvaške, vsaj če govorimo o posameznem izvajalcu. Številke so šokirale tudi lokalno upravo – mestna prometna služba je, kot poročajo hrvaški mediji, zabeležila rekordno število prihodov z avtobusi in kombiji iz Slavonije, Dalmacije, BiH in celo Nemčije.
Program je bil, kot je za Thompsona značilno, domoljuben, nabit s simboliko, prepleten z verskimi referencami in spomini na vojne čase. Nastopili so še gostje – Mate Bulić, Škoro, klapa Kampanel. Droni so nad množico risali križe, bakle so rdeče obarvale nebo.
A kljub vsemu – največ pozornosti je naslednji dan požel prav tisti nenapovedani trenutek ljubezni.
Čas, ko ni bilo politike
Čeprav so koncerti Marka Perkovića pogosto v središču političnih debat – zaradi simbolike, izjav, obiskovalcev – se je tokrat znotraj množice zgodilo nekaj tihega, nenavadnega. Nekaj, kar ni imelo zveze z ideologijo.
Dogodek ni bil odmeven zaradi politike, temveč zaradi – človeka. Moškega, ki se je odločil, da svojo izbranko zaprosi prav med tisoči, obkrožen z narodom, hrupom, pesmijo.
Ni šlo za marketing. Ni bilo organizirano. In ni bilo predvideno. Zato se je vtisnilo – še toliko močneje.
Pesem, množica, plameni, glasba. Prizor, ki ga je nekdo v komentarju označil kot »bolj iskren kot katerakoli reklama za valentinovo«. Nekdo drug je zapisal:
»Ljubezen, Thompson in narod – kaj si še lahko želiš?«
In prav v tej preprostosti – tisto, kar je ostalo. Spomin, ki ni političen. Niti ideološki. Samo – človeški.
Zakaj ta trenutek odmeva?
Zaroke na koncertih niso redkost. Od U2 do Coldplaya – svetovni izvajalci pogosto vključijo pare v svoje šove. A razlika tukaj je v kontekstu.
Thompson ni romantični izvajalec v klasičnem smislu. Njegov repertoar je zgodovinsko-političen, pogosto polarizirajoč. In ravno zato se trenutek ljubezni v njegovem prostoru zazdi – močan, skoraj uporniški. Ljubezen kot tihi protest proti delitvam? Morda.
Epilog?
Ljudje so se razšli okoli polnoči. Večer se je končal z refrenom, ognjemetom, tišino.
Kaj se je zgodilo s parom? Nismo izvedeli. Morda je točno tako tudi prav.
Ostal pa je trenutek – zapisan v pesem, v družbena omrežja, v spomin tisočih, ki so ga morda ujeli le z repom očesa.
A tisti, ki so ga – pravijo, da ga ne bodo pozabili.
In včasih je to več kot dovolj.
Pripravil: N. Z.
Vir: FB
The post Mislili so, da gre za še eno pesem – potem je pokleknil! Video, ki je osvojil srca first appeared on NaDlani.si.