Ministrstvo za univerzalno dostopno dolgotrajno oskrbo

Ministrstvo za solidarno prihodnost vidi današnji začetek uporabe določbe o dolgotrajni oskrbi na domu kot pomemben mejnik pri uresničevanju vizije o dostopnem, pravičnem in javno financiranem sistemu oskrbe. Zagotavlja, da si vpleteni zelo prizadevajo, da bo sistem čim prej zaživel in bodo storitve univerzalno dostopne za vse, ki jih potrebujejo.

Po zakonu o dolgotrajni oskrbi se je danes začela uporabljati določba o dolgotrajni oskrbi na domu. Ta pravica zajema denimo pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in določeno vrsto zdravstvene nege, pa tudi e-oskrbo in storitve za ohranjanje samostojnosti, denimo fizioterapijo in delovno terapijo.

“Naš skupni cilj je živ, javno financiran sistem, ki bo dosegel 70.000 uporabnikov dolgotrajne oskrbe v nekaj letih. Današnji dan je v tem programu pomemben mejnik,” po navedbah ministrstva poudarja minister Simon Maljevac.

Kot so poudarili, je dolgotrajna oskrba največji korak v gradnji socialne države od osamosvojitve do danes. Predstavlja nov steber socialnega varstva in terja izgradnjo celovitega sistema. Na izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe so se pripravljali dve leti in pol. Vzpostavljali so nujne predhodne podlage tako v zakonodaji kot na terenu.

Gradnja javne socialnovarstvene infrastrukture se je z naložbami v gradnjo in prenovo domov za starejše v višini 300 milijonov evrov na več kot 60 lokacijah rekordno okrepila. Kadrovski zakon je prinesel rešitve za delovne pogoje, pridobitev štipendij, zaposlitev tujih delavcev in vključitev prostovoljcev. Pri centrih za socialno delo pa se je vzpostavila mreža vstopnih točk, so spomnili.

Kot prva pravica iz krovnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je bil v DZ sprejet julija 2023, se je januarja lani začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Vanjo je danes vključenih 1600 novih uporabnikov. Plače zaposlenih v domovih za starejše občane so se s plačno reformo izboljšale, cena nastanitve v domovih pa bo od decembra omejena na višino zagotovljene pokojnine za 40 let dela. Ta letos znaša 782 evrov.

Poleg tega je bil vzpostavljen vladni klicni center 114 za podporo uporabnikom, na katerega je bilo že več kot 2600 klicev. Sprejeti ukrepi proti nasilju nad starejšimi pa vključujejo krizne namestitve, zbiranje podatkov, izobraževanja in pomoč žrtvam, so našteli.

Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu omogoča, da uporabniki prejemajo storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih ter zdravstvene nege na svojem domu. Obseg storitev je odvisen od kategorije, v katero je uporabnik uvrščen, in znaša od 20 do 110 ur mesečno. V skladu z zakonom so storitve financirane iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Po zakonu se tudi določba o obveznem prispevku za dolgotrajno oskrbo začne uporabljati z današnjim dnem.

Storitev e-oskrbe medtem vključuje pametne tehnologije in podporne storitve, ki omogočajo večjo varnost in samostojnost uporabnikov denimo s pomočjo osebnih alarmov in senzorjev. Storitev je sofinancirana v višini 31 evrov. Poleg tega je predvideno sofinanciranje začetnega stroška za opremo.

Prehod v novo fazo izvajanja zakona po opozorilu ministrstva prinaša odgovornost za vse deležnike. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je sistemski nosilec, lokalne skupnosti so nosilke v lokalnih okoljih, izvajalske organizacije pa na terenu. Centri za socialno delo so medtem točke prvega stika z uporabniki.

“Zapleti pri vzpostavljanju tako velike mreže so neizogibni, sploh ob upoštevanju dejstva, da je sistemsko kolesje dolgotrajne oskrbe rjavelo 30 let,” so opomnili. Naslednji korak pri izvajanju zakona bosta vzpostavitev pravice do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka s 1. decembrom.

Odgovori na vsa vprašanja v zvezi z dolgotrajno oskrbo so občankam in občanom na voljo na številki vladnega klicnega centra 114 in na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo pri centrih za socialno delo.