.png)
3 hours ago
12
ARTICLE AD
Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih 10,4 milijarde evrov odhodkov in 9,3 milijarde evrov prihodkov. Na ministrstvu za finance so ob tem poudarili, da „to ne odstopa bistveno od načrtovane dinamike proračuna, ki ga je novembra lani sprejel Državni zbor“. Višji izdatki so bili zabeleženi pri transferjih v pokojninsko blagajno, stroških dela in pri izvajanju gospodarske javne službe v linijskem prometu.
Po navedbah ministrstva je bil proračunski primanjkljaj v skladu z načrtovano dinamiko. Avgusta je znašal 99 milijonov evrov, skupno pa je v osmih mesecih dosegel nekaj manj kot 1,1 milijarde evrov. V enakem obdobju lani je bil primanjkljaj nižji in je znašal 427 milijonov evrov.
Proračunski odhodki so bili v prvih osmih mesecih za osem odstotkov višji kot v istem obdobju lani, pri čemer so dosegli 60,7 odstotka načrtovanih izdatkov v proračunu. Prihodki so bili medtem višji za 1,4 odstotka in so dosegli 61,1 odstotka načrtovanih prihodkov.
Transferji posameznikom in gospodinjstvom so v tem času znašali 1,4 milijarde evrov, kar je na ravni enakega obdobja lani. Prispevki v sklada socialnega zavarovanja, torej Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, so dosegli 1,5 milijarde evrov oziroma 9,4 odstotka več kot v lanskem obdobju.
Največji del teh sredstev odpade na pokojninsko blagajno, kjer je država zagotovila 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 9,3-odstotno rast. Ministrstvo je pojasnilo, da je „ta rast posledica rasti števila upokojencev in visoke osnove za uskladitev pokojnin zaradi visoke lanske 8,8-odstotne in letošnje 4,5-odstotne uskladitve“.
Tekoča plačila izvajalcem javnih služb
Tekoča plačila izvajalcem javnih služb, ki niso neposredni uporabniki proračuna, so znašala 317 milijonov evrov in so bila skoraj dvakrat višja kot v enakem obdobju lani. Med večjimi izdatki so navedli financiranje gospodarske javne službe v linijskem prometu ter 50 milijonov evrov nadomestil Termoelektrarni Šoštanj na podlagi zakona o prehodnem financiranju izstopa iz premoga.
Za investicije je bilo v osmih mesecih namenjenih 691 milijonov evrov, kar je primerljivo z lanskim obdobjem. Vlaganja so potekala v modernizacijo Slovenske vojske, opremo za operativno delovanje, vzdrževanje materialnih sredstev ter v cestno in železniško infrastrukturo.
Za subvencije je država v tem času namenila 338 milijonov evrov, kar je 27,7 odstotka manj kot lani. V letu 2024 je bilo več sredstev namenjenih draginji in odpravi posledic poplav v gospodarstvu, letos pa so se sredstva preusmerila v neposredna plačila v kmetijstvu in v nadomestila dobaviteljem električne energije.
Za stroške dela v javnem sektorju je bilo v osmih mesecih namenjenih 3,2 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več kot lani. Po pojasnilih ministrstva ta rast sledi izvajanju plačne reforme, odpravi nesorazmerij, prevedbi v nov plačni sistem, napredovanjem ter usklajevanju plačne lestvice.
Prihodkovna stran proračuna
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavnino proračunskih prilivov, so dosegli 8,2 milijarde evrov, kar je 3,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež je predstavljal davek na dodano vrednost (DDV), s katerim se je v državno blagajno steklo 3,6 milijarde evrov oziroma štiri odstotke več kot leto prej.
Prilivi iz dohodnine so znašali 1,4 milijarde evrov, kar pomeni 6,6-odstotno rast. Na ministrstvu so pojasnili, da rast spodbujata „visoka zaposlenost in višje plače“. Dohodnina je delno namenjena tudi občinam, ki so v osmih mesecih prejele 1,1 milijarde evrov oziroma 4,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb je država zbrala 1,1 milijarde evrov, kar je 13,4 odstotka manj kot lani. Po navedbah ministrstva je upad posledica nižjega poračuna za leto 2024 v primerjavi z lanskim letom. Tudi s trošarinami so v proračun prejeli 1,1 milijarde evrov, kar je podobno kot lani.
Prilivi iz davkov na premoženje so v osmih mesecih znašali 107 milijonov evrov. Večina tega je posledica uveljavitve zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah avgusta 2023, ki določa davek na bilančno vsoto bank in hranilnic za obdobje petih let. Zbrane so bile sredstva v višini 106 milijonov evrov.
Foto: Vlada RS Flickr
Morda vas zanima tudi
Objava Ministrstvo za finance: Proračunski primanjkljaj v v okviru predvidene dinamike je bila najprej objavljena na Portal24.
English (US)