Menopavza in možganska megla

Možganska megla je v menopavzi skupek simptomov, ki se pojavijo v obdobju menopavze in vključujejo težave pri mišljenju, fokusu, koncentraciji, spominu in sledenju. Začnemo iskati besede in številke, izgubljamo nit pogovora, pozabimo npr. zakaj smo prišle v sobo, iščemo stvari (npr. ključe) pozabljamo sestanke in dogodke, … Zdi se, kot nalaganje videa ob nestabilni internetni povezavi – vemo, da lahko opravimo zadano, vendar nas nekaj zadržuje.  Mnoge skrbi, da so se začeli pojavljati zgodnji znaki Alzheimerjeve bolezni ali demence.

Raziskave dokazujejo, da se spomin pri ženskah v menopavzi res spremeni. Možganska megla je torej normalna in pogosta v srednjih letih in lahko vpliva na kakovost življenja. Obstaja pa dobra novica, da je demenca v srednjih letih redek pojav, težave z možgansko meglo pa so večinoma mile in se izboljšajo po menopavzi. Vse ženske gredo čez menopavzo, vendar ne bomo vse zbolele za demenco.

Težave s spominom so posledica nihanja nivoja hormonov (predvsem estrogena) in nekaterih ostalih simptomov menopavze – vročinskih valov, težav s spanjem in sprememb razpoloženja.

Za lažji premagovanje težav pa si lahko:

• zapisujte pomembne informacije, da jih ne boste pozabili,
• tekom dneva vzemite krajše odmore, da ne preobremenite možganov,
• obiskujete psihoterapijo.

Svetujemo vam posvet z zdravnikom o možnostih terapij. Spodaj pa navajamo nekaj pristopov k ohranitvi zdravih možganov:

• redno obiskujte zdravnika oz. referenčno ambulanto – debelost, visok krvni tlak in sladkorna bolezen lahko vplivajo na zdravje možganov,
• spremljajte in uravnavajte telesno težo (ITM 18 – 25) in v kolikor je mogoče uravnavajte krvni tlak (120 mmHg),
• omejite vnos škrobnate, mastne in sladke hrane ter jejte veliko sadja in zelenjave. Jejte zdrave in hranilne obroke. Še vedno se priporoča mediteranska dieta.
• v kolikor še niste, v svoj življenjski stil vključite redno telesno aktivnost, saj zahtevna telesna vadba zmanjša tveganje za demenco. Tedensko se priporoča vsaj 150 minut aerobne vadbe zmerne intenzivnosti,
• izboljšajte spalne navade, da boste spočiti in, v kolikor je mogoče, zmanjšajte stres,
• prenehajte kaditi in omejite vnos alkohola,
• pazite se poškodb glave,
• izzivajte svoje možgane z novimi aktivnostmi – branjem, plesom, izpolnjevanjem križank, …
• ohranjajte svoje socialne stike – vključujte se v skupnost in se družite s prijatelji in družino.

V kolikor se vam zdi, da imate možgansko meglo, vendar niste v menopavzi oz. menite, da ni posledica hormonskih sprememb, vam pa otežuje vsakodnevne aktivnost in rutino, se posvetujte z zdravnikom. Možganska megla je namreč lahko tudi posledica bolezni (npr. po COVID-u) ali zdravil.

Za več nasvetov smo vam na voljo v naši lekarni.

Tjaša Flere Pušnik, mag. farm., spec.

Lekarna Pušnik Trbovlje

The post Menopavza in možganska megla appeared first on Savus.