Martinova sobota – praznik, ko mošt (skoraj že) postane vino

Martinova sobota velja za enega najlepših dni pozne jeseni. Po vsej Sloveniji se zberejo družine, prijatelji in sosedje, da proslavijo dogodek, ki ima v našem prostoru posebno simboliko. Martinovo ni le praznik vina, ampak tudi trenutek, ko se narava umiri, delo na poljih konča in človek ob dobri hrani in pijači pogleda nazaj na opravljeno sezono. V Sloveniji se ta praznik prepleta z ljudskim izročilom, verskimi običaji in kulinarično tradicijo, ki jo mnogi ohranjajo z veliko spoštovanja.

Kdo je bil sveti Martin in zakaj je postal simbol vina?

Sveti Martin, po katerem praznik nosi ime, je bil škof iz Toursa v Franciji, znan po svoji skromnosti in dobroti. Legenda pravi, da je Martin v mladih letih kot rimski vojak srečal berača in mu s svojim mečem razpolovil plašč, da bi ga zaščitil pred mrazom. Tisto noč naj bi se mu v sanjah prikazal Jezus, ovit v polovico plašča, kar je Martina spodbudilo, da zapusti vojsko in se posveti veri.

Z njegovim imenom so pozneje povezali konec vinogradniške sezone, saj se okoli 11. novembra, ko praznujemo Martinovo, mošt spremeni v vino. Kmetje in vinogradniki so takrat obhajali dan, ko se je narava umirila, vino pa je postalo simbol zahvale in veselja. Tako se je rodil običaj, da se na Martinovo blagoslovi novo vino in ob tem pripravi slavnostno pojedino.

Kako Slovenci praznujemo Martinovo soboto?

Čeprav je uradni god svetega Martina 11. novembra, se praznovanja začnejo že dan prej, na Martinovo soboto. Po številnih slovenskih krajih potekajo sejmi, vinske razstave, pokušine in procesije z blagoslovom vina. Na tržnicah diši po pečeni goski in kostanju, v zidanicah pa se sliši pesem in smeh.

V mnogih družinah je Martinova sobota dan, ko se pripravi tradicionalno pojedino, ki združuje vse, kar je jesen prinesla v shrambo. Gospodinje pečejo gos ali raco, kuhajo mlince, dušeno rdeče zelje in jabolčni kompot. Na mizo pridejo tudi domači kruhi in potice, vse skupaj pa se zalije z mladim vinom. Ta hrana ima globlji pomen – predstavlja obilje, zahvalo za letino in željo po blaginji v prihodnjem letu.

Vino, Martinova sobota

Simbolika martinovega krsta mošta

Eden najbolj značilnih običajev na Martinovo soboto je t. i. krst mošta. Gre za šaljivo obredje, v katerem se mošt simbolično “krsti” in postane vino. Dogodek vodi oseba, preoblečena v škofa Martina, ob njem pa sodelujejo “ministranti” in “verniki”. Obred spremlja molitev v šaljivem tonu, polna ljudskih izrazov in prigod, ob koncu pa se mošt razglasi za pravo vino. Takšne prireditve potekajo po vsej Sloveniji, od Štajerske do Goriške, in privabijo množice obiskovalcev.

V tem običaju se prepleta humor, verska simbolika in spoštovanje do vinogradniškega dela. Za mnoge kmete in vinogradnike pomeni Martinov krst vrhunec letnega truda, trenutek, ko se sad njihovega dela potrdi. Po starih verovanjih je bilo Martinovo tudi čas, ko se je končalo obdobje dela in pričelo obdobje počitka.

Martinova sobota po slovenskih pokrajinah

Slovenija ima številne različice martinovih praznovanj, ki se razlikujejo glede na pokrajino. Na Štajerskem, kjer je vino doma, so praznovanja še posebej razkošna. V Mariboru, najstarejšem vinogradniškem mestu, poteka tradicionalni Martinov sejem s sprevodom, glasbo in blagoslovom vina na Trgu svobode. Tam se vsako leto zberejo tisoči ljudi, ki s kozarcem v roki pozdravijo novo vinsko letino.

Na Dolenjskem se martinovanje pogosto dogaja v zidanicah, kjer se družine in prijatelji zberejo ob svečah in ob prasketanju ognja. V Vipavski dolini ima praznik nekoliko bolj mediteranski pridih – tam se poleg vina postreže še pršut in domači sir, praznovanja pa se pogosto zavlečejo do pozne noči. Na Gorenjskem je poudarek na družinskem kosilu in manj na veseljačenju, čeprav tudi tam ob martinovi soboti skoraj v vsaki hiši zadiši po pečeni perutnini.

Stari običaji in vraže ob Martinovem

V preteklosti so ljudje verjeli, da ima Martinovo poseben vpliv na vreme in letino prihodnjega leta. Pregovori, kot so »Če na Martina sonce sije, dobro vino v sodu zori« ali »Če je na Martina megla, bo dobro vino in slaba zima«, so se ohranili do danes. V nekaterih krajih so kmetje ob tem dnevu končali z delom na polju in začeli z zimskimi opravili, kot je tkanje, popravljanje orodja in peka kruha.

Ponekod so verjeli, da se duše umrlih na ta dan vračajo domov, zato so pustili hrano na mizi čez noč. Drugod so otrokom delili drobne darove, kar spominja na poznejše običaje, povezane s svetim Miklavžem. Martinovo je bilo torej preplet svetega in posvetnega, veselja in spoštovanja.

Pomen martinove pojedine

Hrana na Martinovo soboto ni le stvar okusa, ampak ima močno simbolno sporočilo. Gos ali raca naj bi predstavljali bogastvo in obilje, mlince pa so povezovali z blaginjo doma. Rdeče zelje in jabolka so simbolizirala plodnost in zdravje. V mnogih družinah se recepti za martinovo kosilo prenašajo iz roda v rod, kar prazniku daje posebno toplino in domačnost.

V zadnjih letih se k tradicionalnim jedem dodajajo tudi sodobnejše različice – pečena raca z medom in pomarančo, dušeno rdeče zelje z vinom ali domači cmoki s figami. A kljub kulinaričnim novostim ostaja srce praznika isto: dobro vino in vesela družba.

Martinova sobota danes

Sodobno martinovanje ni le praznik vinogradnikov, ampak tudi dogodek, ki povezuje generacije. Mnogi Slovenci ta dan preživijo v vinskih kleteh, turističnih kmetijah ali restavracijah, kjer se odvijajo tematske večerje in koncerti. Mesta, kot so Ptuj, Maribor, Ormož, Vipava in Ljubljana, se spremenijo v prizorišča vinskih festivalov, kjer obiskovalci okušajo nova vina in domače dobrote.

Čeprav se praznik sčasoma prilagaja sodobnemu življenju, ohranja bistvo – zahvalo za pridelek in spoštovanje do truda ljudi, ki delajo v vinogradih. Prav v tem se skriva čar Martinove sobote: združuje veselje, tradicijo in skupnost.

Kako doma pripraviti pravo vzdušje?

Za tiste, ki Martinovo soboto raje praznujejo doma, ni treba veliko. Že z nekaj preprostimi elementi lahko ustvarimo pravo praznično vzdušje. Na mizo položimo prt v jesenskih barvah, dodamo nekaj grozdov in sveč ter pripravimo večerjo s poudarkom na domačih okusih. Če nimamo vina iz lastne kleti, lahko izberemo steklenico iz bližnjega vinorodnega okoliša, kar prazniku doda lokalni značaj.

Otrokom lahko razložimo zgodbo o svetem Martinu in jih vključimo v pripravo mize. S tem ohranjamo stik z dediščino, ki povezuje družino in spominja, da je praznovanje lahko hkrati preprosto in globoko.

Praznik, ki združuje Slovenijo

Martinova sobota ima v slovenski kulturi poseben pomen, saj povezuje podeželje in mesta, verne in neverne, mlade in stare. Je dan, ko se življenje upočasni, ko se spomnimo, kako pomembno je delo na zemlji, in ko se hkrati veselimo sadov truda. V tem se skriva nekaj arhaičnega in hkrati zelo človeškega – želja, da bi življenje imelo ritem, v katerem se delo in praznik dopolnjujeta.

Morda je prav zato Martinovo eden redkih praznikov, ki ohranja svojo moč ne glede na čas. Ne gre le za vino in gosko, temveč za občutek pripadnosti in povezanosti z naravo ter drug z drugim. Martinova sobota ostaja del slovenske identitete, zapisan v srca ljudi in v vonj vina, ki se preliva v kozarcih.

Martinovo – praznik vina, trte in dobrega letnika

Stari običaji na Martinovo – praznik vina, veselja in prehoda

Tako boste naredili najboljše rdeče zelje za Martinovo

Martinovo po Sloveniji: Katero vinorodno deželo obiskati?

Objava Martinova sobota – praznik, ko mošt (skoraj že) postane vino se je pojavila na Vse za moj dan.