Maljevac: obljube velike, oskrbe pa nikjer

Kaj dolgotrajna oskrba sploh pomeni?

Ta način pomoči ali oskrbe  je namenjen vsem bolnim, ostarelim in invalidom – ljudem, ki sami ne zmorejo poskrbeti zase.

Torej rabijo pomoč. Na ta način jim je omogočeno, da lahko ostanejo v domačem okolju čim več časa

Oskrba na domu

• Je oblika pomoči, ki se nudi doma: Prehranjevanje, oblačenje, osebna higiena. Sem spada tudi e- oskrba, pomoč pri gospodinjskih opravilih in priprava obroka. tudi spremstvo, ko je to potrebno.
• Vse to naj bi omogočilo, da ljudje ostanejo v svojem okolju, med svojimi stvarmi in spomini.

Načrt osebne oskrbe – ali Osebni načrt oskrbe.

• Vsaka oseba bo lahko dobila tudi svojega koordinatorja. Pomagal mu bo pripraviti osebni načrt, ki bo upošteval želje in potrebe. Ob tem bodo sodelovali tudi svojci. Gre za pomemben korak k bolj človeškemu pristopu — vsaka zgodba je namreč drugačna.

Institucionalna oskrba

• Je zadnja, ki je še pomembna pri tem: Gre za oskrbo v domovih za ostarele in drugih ustanovah namenjenih skrbi za pomoči potrebne,- 

Denarni prejemki

• Sistem omogoča tudi izbiro oskrbovalca — pogosto je to družinski član. V tem primeru lahko upravičenec prejme nadomestilo, kar krepi medgeneracijsko solidarnost in priznava neplačano delo, ki ga svojci pogosto opravljajo brez podpore.

Kaj se izvaja — in kaj ne?

Čeprav je zakon že stopil v veljavo, se dolgotrajna oskrba še ne izvaja v celoti.

• Prva pravica — izbira oskrbovalca družinskega člana — se je začela januarja 2024, in do zdaj je v sistem vključenih več kot 1600 uporabnikov. To je pozitiven korak.

A že pri oskrbi na domu se zatakne.

• Centri za socialno delo še ne morejo izdajati odločb, ker informacijski sistem ni povsem delujoč. Prve odločbe naj bi bile izdane šele jeseni. Do takrat pa uporabniki čakajo — in plačujejo prispevek.
• Institucionalna oskrba in denarni prejemki naj bi se začeli decembra 2025. A izvajalci — domovi, zavodi — se še prilagajajo novemu sistemu.
• Nekatere občine še niso sklenile pogodb z izvajalci, kar pomeni, da storitve niso dostopne povsod.

Zaradi teh težav je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac postal tarča interpelacije. Poslanci NSi in SDS so mu očitali:

• Neučinkovitost pri izvajanju dolgotrajne oskrbe
  • Centri nimajo informacijskega sistema
  • Ljudje nimajo odločb, niti dostopa do storitev
  • Sistem se zatika že pri osnovni oskrbi

• Nepregledno porabo prispevka
  • Manjka jasna razlaga, kam gre denar

• Očitki o netransparentnem razpolaganju z zbranimi sredstvi
  • Zavajanje javnosti –

• Po mnenju predlagateljev je minister dajal napačne izjave o stanju sistema
  • Očitek o nevestnem delu v službi
  • Opustitev dolžnega ravnanja –

• Zaradi slabega vodenja naj bi se zmanjšalo zaupanje v institucije. in Stanovanjska politika naj bi bila neučinkovita

Levica, iz katere prihaja Maljevac, meni, da gre za politično preusmerjanje pozornosti z afere o domnevnem obvodnem financiranju NSi.

Minister pa očitke označuje kot absurdne in poudarja, da je njegova ekipa prva, ki se je resno lotila postavitve sistema dolgotrajne oskrbe.

In kaj zdaj?

Uporabniki, svojci, izvajalci — vsi čakajo.

Čakajo na odločbe, na storitve, na jasnost.

• Čakajo, da se sistem, ki naj bi bil človeški, končno začne obnašati kot tak. Do takrat pa ostaja vprašanje: ali je dolgotrajna oskrba res reforma, ali le še ena birokratska iluzija?

• Levica, iz katere prihaja Maljevac, meni, da gre za politično preusmerjanje pozornosti z afere o domnevnem obvodnem financiranju NSi. Minister pa očitke označuje kot absurdne in poudarja, da je njegova ekipa prva, ki se je resno lotila postavitve sistema dolgotrajne oskrbe.

Če bo Slovenija želela uresničiti svojo obljubo o dostojanstvu za vse, bo morala sistem ne le zagnati, ampak ga tudi živeti. In to ne v zakonskih členih, temveč v vsakdanjih zgodbah ljudi, ki potrebujejo pomoč .