Lojze Bajc: Zavedali smo se, da je zahod za te čase še najboljša smer [2]

Nedaleč od mene se je prestopal stražar zamorec. Oči so mi obvisele na upognjeni murvi, ki se je skoraj naslanjala na visoki zid. Urno sem splezal po hrapavem deblu in se srečno pognal preko zidu. Bila je že precej visoka trava, po kateri sem z veliko težavo bežal, kajti za mano sem že čul nerazumljivo vpitje stražarja.