Lavričeva koča naj planinska in Krekova naj visokogorska koča 2025

Akcija Naj planinska koča promovira planinarjenje in spodbuja aktivno preživljanje prostega časa v naravi, prav tako pa ozavešča o odgovornem in varnem obisku gora. Enajsto sezono so zaznamovala tudi planinska doživetja z avtorji Planinske založbe in odmevno spremljanje Sladke slovenske transverzale Žige Papeža. V tej sezoni, ki je trajala od 29. maja do 10. septembra, so sodelujoči z glasovanjem med 147 kočami – 27 visokogorskimi in 120 planinskimi na nižje ležečih predelih – izbrali tisti, ki se odlikujeta po urejenosti, gostoljubju in ponudbi. Za naj planinsko kočo 2025 so izbrali Lavričevo kočo na Gradišču (509 m), za naj visokogorsko planinsko kočo 2025 pa že tretjič okronali Krekovo kočo na Ratitovcu (1644 m).

“Čestitamo ekipam zmagovalnih koč, Krekovi koči na Ratitovcu z oskrbniškimi ekipami v okviru PD za Selško dolino Železniki in Lavričevi koči na Gradišču pod okriljem PD Šentvid pri Stični! Letošnji zmagovalki sta primer koč, kjer ista ekipa deluje že zelo dolgo in delajo s srčnostjo. Dolgoročno se to pozna na zadovoljnih gostih, ki se radi vračajo v te koče. Krekova koča je celo tako priljubljena, da je letos že tretjič prejela naziv naj visokogorske koče, Lavričeva pa kot nižje ležeča in lahko dostopna koča v svojo ponudbo vključuje različne zanimive aktivnosti in tako nagovarja širši krog obiskovalcev. Obe koči sta v svoji kategoriji prejeli tudi najvišjo povprečno oceno v seštevku glasov za urejenost, gostoljubje in ponudbo, kar le še potrjuje primernost izbora,” je poudaril strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije Dušan Prašnikar.

Planinske koče, ki so vse pomembnejši del slovenske turistične infrastrukture, čakajo številne naložbe in izzivi, kar prav tako osvetli Prašnikar: “Kot vsako leto se planinska društva oz. lastniki planinskih koč po svojih močeh trudijo pri prenovah in vzdrževanju planinskih koč. Letošnje leto je država priskočila prek Ekosklada, ki v posebnem pozivu v naslednjih dveh letih za prenovo planinskih koč namenja 1,5 milijona evrov za nove naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Potrebe za 159 planinskih koč so mnogo večje. Nadejamo se, da bo država v prihodnje še omogočila finančno podporo okoljskim in energetskim prenovam planinskih koč, ki poleg planinskih poti predstavljajo pomembno infrastrukturo za gorski turizem v Sloveniji.”

Po letih 2021 in 2022 je Krekova koča na Ratitovcu (1644 m) že tretjič osvojila lovoriko naj visokogorske planinske koče. “Ta novica je zame skoraj presenečenje! Od sredine julija do konca avgusta sva bila z možem na Krekovi koči in nihče ni govoril o tem. Veliko nam pomeni, da delamo dobro, zagotovo bo vesela celotna ekipa. Odlično! Ne slišimo pogosto kritik, obiskovalci so zadovoljni. Poleti jih je bilo res veliko, tako dnevnih kot tistih, ki so prenočili; avgusta toliko, kot še nikoli,” je bila vesela oskrbnica Anica Lotrič, z možem Alojzem že več kot četrt stoletja na čelu oskrbniške ekipe Krekove koče: “Ratitovec je dobro dostopna gora, ima lepe razglede, obiskovalci se lahko odpravijo še naprej, sicer pa jih na vrhu čaka koča – in v njej se trudimo, da bi se počutili dobro. Včasih nam uspe, včasih morajo tudi čakati v vrsti, a vsi delamo z dobro voljo.”

Na Krekovi koči, ki stoji tik pod Gladkim vrhom (1667 m) na vršnem slemenu Ratitovca, najvzhodnejšega podaljška Julijskih Alp, so 15. avgusta praznovali 100-letnico prve koče na Ratitovcu, ki je bila med drugo svetovno vojno požgana, novo pa so odprli leta 1954. “Ratitovec je točka, ki jo zagotovo vsaj enkrat obišče vsak planinec. Poleg tega imamo že leta uigrano ekipo, kar zagotovo prispeva k priljubljenosti koče. Dobro je tudi, da se večkrat menjamo, kar ima seveda dobre in slabe strani, a nam očitno gre kar dobro,” je ponosen tudi predsednik PD za Selško dolino Železniki Alojz Lotrič. “Vztrajamo pri enolončnicah, nudimo joto, ričet, pasulj, bograč, obaro, planinci imajo radi žgance, letos je bila priljubljena zelenjavna juha, pa ocvirkovica, pehtranova potica, na prvem mestu so seveda flancati, po katerih je koča znana. Moramo se kar potruditi, da jih lahko napečemo toliko, kot je obiskovalcev,” svoje besede podkrepi s podatkom, da so preteklo nedeljo s 600 sveže pečenimi flancati postavili rekord. Trojica jih je pekla od petih zjutraj do petih popoldne, sicer pa jih ob koncu tedna navadno spečejo po 200 do 400 dnevno, med tednom pa med 100 in 200.

Kočo vzdržujejo in oskrbujejo v planinskem društvu sami. Čez leto se izmenjuje devet skupin članov društva, poleti pa jih pet od teh po en mesec dežura in v tem času jim pri oskrbovanju koče ob koncih tedna pomagajo tudi ostali in domači. “Tak način oskrbovanja imamo že 40 let, delamo za društvo, dosti je prostovoljnega dela in to se obnese. Zato lahko imamo tudi zmerne cene, saj zaradi obiska iz doline ne moremo imeti oderuških. Domačini so redni obiskovalci koče, ki pridejo tudi, če dežuje. V akciji Prijatelji Ratitovca sodeluje med 400 in 500 ljudi, ki letno naredijo več kot 20 tisoč vpisov na Ratitovcu,” pojasni predsednik Lotrič, zadovoljen tudi z letošnjo poletno planinsko sezono: “Letošnja sezona še ni končana, saj je koča odprta še do 20. oktobra. Poletje je bilo še za odstotek boljše kot lani, ko je bilo rekordno in se nam je zdelo nedosegljivo. Zelo smo zadovoljni, cen pa praktično nismo dvigali. Zadnja večja investicija sta bila prekritje strehe in izolacija, zdaj pa delamo načrt za posodobitev tovorne žičnice, kar bo znova velika investicija, zato upamo na posluh države.”

Lavričeva koča na Gradišču (509 m) je prva planinska koča na Dolenjskem, ki je osvojila ta naziv. “Lepo, presenečena sem! Veliko mi pomeni to priznanje po vseh letih truda, lepo je slišati, da smo naj planinska koča,” je bila ganjena najemnica Sonja Trlep. “Mogoče lokacija, ker koča leži nižje, ambient, malo drugačna koča, vedno urejena okolica z lesenimi skulpturami, veliko se dogaja, vse leto – na koncu verjetno tudi mi, jaz, Maks in otroci. Če ne bi bili, kakršni smo, verjetno tudi ljudje ne bi prihajali,” Sonja razmišlja, kaj je letos pretehtalo, da so postali naj planinska koča. Že 15 let najemnica Lavričeve koče je poklicna kuharica, ki je prej delala v domovih starejših, zdaj pa razvaja obiskovalce priljubljene koče: “Že pred 25 leti smo v ponudbo koče vpeljali postrvi, pred leti pa kot dodatek še žar in domača kosila – juho, pečenko, rebra, krompir ali štruklje in solato. Med sladicami so velik hit flancati!” 

Nekdaj lovska koča tik pod vrhom hriba Gradišče (519 m) nad Šentvidom pri Stični, je planinska koča zadnjih 35 let, Jerin pa vpet v dogajanje na Gradišču že štiri desetletja. V bližini koče je cerkev sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250, že v prazgodovinski dobi pa je bilo tu gradišče. “Začeli smo urejati dostope do planinske koče, tudi med tednom je na voljo hrana, odprto imamo vse dni razen ponedeljka. Trudimo se na vseh področjih in organiziramo tudi veliko drugih aktivnosti, gostimo kiparje, kovače, razne dogodke, pod cerkvijo bomo postavili toplar. Vse delamo sami, tudi nova lesena igrala na letošnjem festivalu kiparjev z motorno žago,” se je pohvalil Jerin, o obisku pa povedal: “Letos je bilo neverjetno veliko tujcev, precej več kot po navadi, sicer pa imamo pretežno domače obiskovalce, veliko jih pride iz Ivančne Gorice, tudi iz samostana v Stični, in seveda družine z otroki.” Sezona v Lavričevi koči se pravzaprav šele začenja, saj topli jesenski dnevi in suhe zime z inverzijo privabijo glavnino obiskovalcev v hladnejšem delu leta, ko se ljubitelji gora vrnejo v nižje ležeče planinske koče.

V kategoriji naj planinska koča so se med prvih pet poleg zmagovalke, Lavričeve koče na Gradišču, uvrstile še (po abecednem redu) Dom na Kofcah (PD Tržič), Koča na Ljubelju, Planinski dom na Boču (PD Poljčane) in Planinski dom na Slivnici. Med visokogorskimi planinskimi kočami pa so zmagovalki, Krekovi koči na Ratitovcu, sledili še (po abecedi) Kamniška koča na Kamniškem sedlu (PD Kamnik), Koča na Kriški gori (PD Križe), Koča na Planini pri Jezeru (PD LPP) in Pogačnikov dom na Kriških podih (PD Radovljica).

Planinske koče so uporabniki ocenjevali po treh kriterijih – urejenost, gostoljubje in ponudba. Pri vsakem je bilo mogoče dodeliti od ene do treh točk, posamezni planinski koči pa skupaj največ devet točk. Točke so se med seboj seštevale in na koncu sta zmagali planinski koči, ki sta v skupnem seštevku prejeli najvišje število točk oziroma najvišjo skupno oceno. Tudi v letošnjem izboru je en uporabnik za posamezno planinsko kočo lahko glasoval le enkrat med celotnim glasovanjem. Oddanih je bilo 9.200 glasov, glasovalo pa je 3250 različnih obiskovalcev.