Kumer in generalna direktorica GZS obiskala Sij Acroni

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je skupaj z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesno Nahtigal obiskal družbo Sij Acroni in si ogledal naložbe v zeleni prehod, ki jih je jeklarna sofinancirala iz namenskih sredstev Podnebnega sklada za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.

Gre za tretji tovrstni obisk ministra na terenu. V maju je obiskal proizvajalca izdelkov iz aluminija Talum, v prvi polovici junija pa Papirnico Vevče, so v sporočilu za javnost spomnili v GZS.

Vsa tri energetsko intenzivna podjetja sodijo po vladni uredbi iz leta 2023 med upravičence do nadomestila za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, ta sredstva pa namenjajo za investicije v tehnologije zelenega prehoda.

Prva Acronijeva naložba, podprta iz Podnebnega sklada, je bila izpeljana v letih 2023 in 2024. Gre za 18 milijonov evrov vredno prenovo linije za toplotno obdelavo neorientiranih elektropločevin. Podnebni sklad je prispeval več kot 14 milijonov evrov, preostanek pa je podjetje iz jeklarske skupine Sij, ki jo vodi predsednik GZS Tibor Šimonka, zagotovilo iz lastnih sredstev.

Do konca leta 2026 načrtujejo izvedbo še dveh velikih investicij, ki naj bi bili prav tako sofinancirani iz omenjenega sklada. Prva je izkoriščanje odvečne toplote iz linije za toplotno obdelavo elektropločevin, druga pa je celovita modernizacija dveh peči. Skupna vrednost obeh je 4,2 milijona evrov.

Za obdobje po letu 2026 so pripravljeni na novo fazo investicij, ki pa bodo močno odvisne od nadaljevanja državne podpore. Če bo uredba o podpori investicijam iz Podnebnega sklada podaljšana tudi za obdobje po letu 2026, so v Acroniju pripravljeni izvesti projekte v skupni vrednosti približno 56 milijonov evrov.

Največji med njimi je prenova potisne peči z uvedbo regenerativnega sistema ogrevanja in izkoriščanjem odvečne toplote. Gre za energetsko najpomembnejši projekt družbe, saj bi z njim letno zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za 9000 ton oziroma za tretjino. Drugi pomemben projekt je zamenjava hladilnega stolpa za četrto odprtino elektroobločne peči, ki bi omogočila zmanjšanje porabe elektrike za 20 odstotkov.

Tretja investicija, predvidena po letu 2026, pa je postavitev večje sončne elektrarne ter uvedba baterijskih hranilnikov električne energije, s čimer bi zagotovili dodatno proizvodnjo 10.000 megavantih ur električne energije iz obnovljivih virov.

Ker se omenjena vladna uredba za kritje posrednih stroškov energetsko intenzivnih podjetij zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov v tem letu izteče, so v GZS znova spomnili, da skupaj z upravičenci do nadomestil vlado pozivajo k podaljšanju veljavnosti uredbe do leta 2030.