KOROŠKI FOKUS: Incident pahnil Koroško v preteklost

Več ur trajajoča brutalna akcija avstrijske policije na Peršmanovi domačiji nad Železno Kaplo med skoraj sto mladimi udeleženci antifašističnega tabora in nasilni vdor v tamkajšnji muzej, ki spominja na oboroženi boj koroških Slovencev proti nacizmu, tudi dober teden dni po škandaloznem dogodku močno odmevata na Koroškem, po vsej Avstriji ter tudi v Sloveniji in drugem zamejstvu. Predvsem ker oblasti na Koroškem (policija in okrajno glavarstvo Velikovec) in tudi avstrijsko notranje ministrstvo nočejo razkriti dejanskega ozadja že več dni prej pripravljene akcije na najpomembnejšem spominskem kraju za koroške Slovence, kjer je nacistična policijska enota 27. aprila 1945 umorila enajst članov družin Sadovnik in Kogoj, med njimi sedem otrok. Da bi oblasti pridobile čas za svoje škandalozno dejanje, so ustanovili kar dve preiskovalni komisiji, rezultat preiskav pa naj bi bil znan šele konec septembra ...

Tarča nesorazmerne akcije z več policisti, helikopterjem, droni in celo psi je bil sprva antifašistični tabor z mladimi udeleženci iz vrst slovenske manjšine, pa tudi iz preostale Avstrije in Slovenije, Italije ter celo Rusije, med brutalnim posegom pa je policija nasilno vdrla še v tamkajšnji muzej, ki opozarja na boj Slovencev proti nacizmu in za svobodno Avstrijo. Kot razlog so oblasti sprva navedle divje kampiranje in oškodovanje narave, namestnik direktorice koroške policije pa je pozneje priznal, da so ukrepali tudi zaradi antifašističnega tabora, razobešanja palestinske zastave. Pri tem je »levičarske antifašiste« označil kar za ekstremiste, ki bi lahko ogrožali avstrijsko državo.

Da se je surov policijski poseg izvedel na tako občutljivem kraju in ob letošnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne, 80 let po vrnitvi prisilno izseljenih koroških Slovencev, 80 let po nacističnem zločinu pri Peršmanovi domačiji in 70 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe, s katero je Avstrija prav zaradi oboroženega boja slovenskih partizanov spet postala neodvisna, samostojna država, odgovorni za škandalozno akcijo niso upoštevali. Očitno tudi, ker odgovorni za akcijo tudi po več desetletjih še nimajo primernega odnosa do avstrijske polpretekle zgodovine in boja proti nacizmu in fašizmu.

Udeleženci odmevnega protestnega zborovanja pretekli petek pred poslopjem deželne vlade v Celovcu so zato z vso upravičenostjo strnili naslednje tri zahteve do koroških oz. avstrijskih oblasti: hitro in celovito pojasnilo o policijskem posegu pri Peršmanu, disciplinske in pravne sankcije za tiste, ki so to represivno akcijo sprožili, ter opravičilo oblasti organizatorjem in udeležencem antifašističnega tabora ter potomcem žrtev pokola pri Peršmanovi domačiji leta 1945.

Končno je škandalozna policijska akcija močno travmatizirala navzočo antifašistično mladino, jo skušala kriminalizirati in ustrahovati, pretresla pa je tudi slovensko manjšino kot skupnost. Ta se je spet znašla v situaciji, ki jo spominja na čas preganjanja med nacizmom, na gonjo proti dvojezičnemu šolstvu v petdesetih in na izbruh nemškega nacionalizma proti dvojezičnim tablam v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je policija spravila nad mlade pripadnike slovenske manjšine, ker so protestirali proti avstrijski manjšinski politiki in zahtevali uresničitev manjšinskih pravic iz 7. člena Avstrijske državne pogodbe.

Čeprav ozadje policijske akcije še ni popolnoma odkrito, je že zdaj jasno, da bo imel incident 27. julija letos pri Peršmanu trajne posledice. Manjšina je prizadeta, dežela Koroška pa je - vsaj začasno - porinjena globoko v preteklost. Poškodovan je proces približevanja med večino in slovensko manjšino, močno ogroženi pa so tudi odnosi med deželo Koroško oz. Avstrijo in sosednjo Slovenijo; ta prav tako zahteva hitro razkritje incidenta na spominskem kraju, ki so ga v preteklosti, nazadnje ob letošnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne in zločina pri Peršmanu, obiskali najvišji politiki obeh držav. Kajti če ne bosta v najkrajšem času celovito razčiščena odgovornost in ozadje škandalozne policijske racije na najpomembnejšem spominskem kraju koroških Slovencev, bo močno moteno zaupanje manjšine v pravno državo, trpeli pa bodo tudi odnosi med obema narodoma na Koroškem in prav tako bilateralni odnosi s Slovenijo.