Kopanje v skodelici čaja

Poletja so vedno bolj vroča in z njimi tudi morje. Kdor se te dni namaka v Jadranskem, se morda počuti, kot da se kopa v čaju – ne s sladkorjem – ampak s soljo. V letošnji kopalni sezoni so najvišjo temperaturo morja izmerili 30. junija. Na mareografski postaji v Kopru je temperatura Jadranskega morja dosegla 29,3 stopinje Celzija, na Debelem rtiču 29,4 stopinje, v Piranu 28,6, na merilni točki v Tržaškem zalivu pa 29,5 Celzija.

Letos so bile temperature morja za tri do šest stopinj višje od povprečja v obdobju med leti 1982 in 2023. Takšne temperature, kot jih merimo sedaj, so bolj značilne za avgust. A rekord še ni padel. Julija 2010 so namreč v Kopru izmerili 31,1 stopinj Celzija, kar je bila najvišja do sedaj izmerjena temperatura morja v juliju.

Na Morski biološki postaji Piran so najvišjo temperaturo morja na oceanografski boji vidi med leti 2010 in 2019 izmerili julija 2018, ko je najvišja temperatura morja dosegla 30,95 stopinj Celzija, »najnižja« ekstremna temperatura pa je znašala 29,57 stopinj, in sicer avgusta istega leta.

Temperatura morske površine je spremenljivka, ki jo Globalni sistem za opazovanje podnebja priznava kot ključno podnebno spremenljivko, saj pomembno vpliva na podnebno dinamiko.  Ta je izmerjena na globini približno 1 do 2,5 metra. Povprečni trend dviga temperature površine Jadranskega morja v raziskavah med leti 2003 in 2019 znaša približno 0,07 stopinje Celzija na leto. Jadransko morje je morje, ki se segreva najhitreje.

Temperatura morja se spreminja zaradi kombinacije naravnih dejavnikov in posledic človekovega vpliva na podnebje. Ključni vir toplote je sončno sevanje, ki segreva površinske plasti oceanov, medtem ko veter, padavine in izhlapevanje vplivajo na toplotno izmenjavo med morjem in ozračjem. Oceanski tokovi, kot je Zalivski tok, prenašajo toplo ali hladno vodo po planetu in s tem uravnavajo regionalne temperature. V zadnjih desetletjih pa vse večjo vlogo igra globalno segrevanje – zaradi povečanih emisij toplogrednih plinov se ne segreva le ozračje, temveč tudi oceani, kar je potrdilo tudi poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe iz leta 2023.

Toplotni valovi v morju niso več izjema, temveč postajajo pravilo. To so obdobja nenadnega in dolgotrajnega dviga temperature morske površine, ki vztrajajo več dni do tednov. Taki dogodki se pojavljajo pogosteje in z večjo intenzivnostjo tudi v Jadranskem morju. Ekološke posledice segrevanja so večplastne. Pospešuje se razrast alg, ki zmanjšuje količino kisika v vodi (t. i. morska evtrofikacija), množijo se invazivne vrste, ki prihajajo iz toplejših morij, povečuje se stres za domače vrste, nekatere pa se selijo na hladnejša območja. Znanstveniki opozarjajo, da Jadransko morje s tem izgublja svojo “naravno dinamiko”. Slovenska obala je plitva, zaprta in hitro občuti podnebne spremembe. Poleg višjih temperatur beležijo pogostejše izbruhe razraščanja fitoplanktona (ki povzroča motnost morja, cvetenje), padce koncentracije kisika v bolj obremenjenih zalivih (npr. Simonovem zalivu) ter pojav novih vrst meduz in tujerodnih rakov.

Segrevanje morja ni le statistika, ampak jasno sporočilo, da narava javlja svojevrsten temperaturni alarm. Čeprav toplejša voda vabi na kopanje, prinaša s sabo številne izzive za morske ekosisteme, ki jih moramo jemati resno.

Ana Zupan