Ko razsaja vse mogoče

V ambulantah je ponovno gneča. Vrtci in šole so polni otrok, ki se borijo s prehladi, kašljem, vročino in utrujenostjo. Starši poročajo, da komaj mine en virus, že pride naslednji. V sezoni, ko so dihalne okužbe pogoste, med otroki in starejšimi krožijo številni virusi, od gripe do respiratornega sincicijskega virusa (RSV), ki lahko povzroči hude zaplete pri dojenčkih. Obenem se odpira tudi vprašanje zaščite – katera cepljenja so obvezna, katera priporočena in kaj je novega v letošnjem programu.

Respiratorni sincicijski virus je eden najpogostejših povzročiteljev okužb dihal pri majhnih otrocih. Z njim se do drugega leta starosti okuži skoraj vsak otrok. Pri večini gre le za blago prehladno obliko bolezni, pri najmlajših pa se lahko hitro razvije v bronhiolitis ali pljučnico. Virus se prenaša s kapljicami, ob kihanju, kašljanju ali prek predmetov, ki jih okuženi uporabljajo, zato se v kolektivih širi zelo hitro. Največje tveganje predstavljajo okužbe pri dojenčkih, zlasti pri nedonošenčkih ali tistih z boleznimi srca in pljuč, saj so ti zaradi nezrelega imunskega sistema bolj dovzetni za zaplete. V hujših primerih so potrebne hospitalizacije, zdravljenje s kisikom ali celo pomoč dihalnega aparata.

Zdravljenje RSV poteka simptomatsko, saj zdravila ni. Pri najtežjih oblikah se dodaja kisik in tekočine, pogoste so tudi sekundarne bakterijske okužbe, ki zahtevajo zdravljenje z antibiotiki. Zato je preventiva ključna. Najbolj ranljive dojenčke in otroke do drugega leta starosti je mogoče zaščititi s pasivno zaščito z monoklonskimi protitelesi, ki se vbrizgajo v mišico in v telesu zagotovijo takojšnjo, a časovno omejeno zaščito. Od leta 2024 je v Sloveniji na voljo tudi cepivo proti RSV za odrasle. Posebno pomembno je cepljenje nosečnic med 24. in 36. tednom nosečnosti, saj se materina protitelesa prenesejo na plod in ga ščitijo še po rojstvu. Cepivo za nosečnice krije zdravstveno zavarovanje, za druge odrasle je samoplačniško. Pri otrocih klasičnega cepiva proti RSV za zdaj še ni, vendar se pričakuje, da bo v prihodnjih letih na voljo oblika dolgodelujočih protiteles, ki bi jih dojenčki prejeli že v prvih tednih življenja.

Poleg zaščite pred RSV je del rednega programa cepljenja v Sloveniji šestvalentno cepivo, ki hkrati ščiti pred davico, tetanusom, oslovskim kašljem, otroško paralizo, hemofilusom influence tipa B in hepatitisom B. Dojenčki ga prejmejo pri treh, petih do šestih mesecih ter okoli prvega leta starosti. V tem času poteka tudi cepljenje proti pnevmokokom, ki preprečuje meningitis, sepso, pljučnico in vnetje srednjega ušesa. V kasnejšem obdobju otroci prejmejo še cepivo proti ošpicam, mumpsu, rdečkam in noricam.

Letošnja novost v programu je, da je cepljenje proti noricam za otroke, stare eno leto, postalo brezplačno. S tem naj bi se zmanjšalo število zapletov, kot so bakterijske okužbe kože in pljučnice, ki se lahko pojavijo po bolezni. Pediatri poleg tega priporočajo cepljenje proti rotavirusom za dojenčke, mlajše od šest mesecev. To cepivo ščiti pred hudimi driskami in dehidracijo, ki pogosto zahtevajo bolnišnično zdravljenje. Ker se okužbe v vrtcih hitro širijo, je zaščita še posebej priporočljiva za otroke, ki bodo zgodaj vključeni v kolektiv. Obstaja sum, da bo to cepljenje kmalu brezplačno.

V program obveznih in priporočljivih cepljenj sodita še zaščita proti klopnemu meningoencefalitisu, ki jo lahko prejmejo otroci po prvem letu starosti, ter cepljenje proti HPV, ki se izvaja za učence od šestega razreda naprej – za deklice in dečke. Kot dopolnilno možnost strokovnjaki priporočajo tudi cepljenje proti meningokokom, saj lahko ta bakterija povzroči hitro napredujoče okužbe, kot sta meningitis in sepsa.

Jesenski meseci poleg prehladnih virusov prinašajo tudi več primerov pljučnic. Pri šolarjih se pogosto pojavljajo tako imenovane atipične pljučnice, ki jih povzroča bakterija Mycoplasma pneumoniae. Te bolezni potekajo z dolgotrajnim kašljem in utrujenostjo, a brez izrazite vročine. Pri mlajših otrocih se virusne okužbe pogosto razširijo tudi na spodnja dihala, kar povzroča bronhiolitise. Vse to so okužbe, ki se najhitreje širijo v zaprtih prostorih, zato so preprosti ukrepi, kot so redno umivanje rok, zračenje prostorov in omejevanje stikov z obolelimi, še vedno ključni za preprečevanje širjenja bolezni.

Pomembno vlogo pri zaščiti otrok ima tudi cepljenje proti gripi, ki je v Sloveniji brezplačno za vse prebivalce, starejše od šest mesecev. Gripa lahko povzroči zaplete, kot so pljučnica, vnetje ušes ali dehidracija, pri otrocih pa pogosto poteka težje kot pri odraslih. Cepljenje tako ne ščiti le posameznika, ampak tudi najmlajše, ki se sami še ne morejo cepiti.

Kljub novim možnostim zaščite strokovnjaki poudarjajo, da zdravje otrok ne temelji le na cepivih. Pomembni so zdrava prehrana, dovolj spanja, gibanje na svežem zraku in nadomeščanje vitamina D, zlasti v zimskih mesecih. Preventiva pa se začne doma z osnovnimi higienskimi navadami, rednim prezračevanjem in tem, da otrok, ko zboli, ostane doma, da se okužba ne širi naprej. Čeprav večina virusov mine brez zapletov, so prav ti preprosti ukrepi in pravočasno cepljenje najboljša naložba v zdravje otrok in mirnejšo zimo.

Petra Znoj