Ko ena fotografija pove več kot tisoč besed

Razmere v svetu so vse bolj zapletene. Evropa izgublja svojo vlogo in pomen. Nič novega. A pred nekaj dnevi je po spletu zakrožila fotografija, ki je dodatno podkrepila to dejstvo in bo morda nekoč v prihodnosti postala učni pripomoček, okrog katerega bo vešč učitelj spletel učno uro o Evropi v prvih desetletjih tretjega tisočletja. Seveda pod pogojem, da človeštvo preživi grožnje svojemu obstoju in se pobere iz brezpotja t. i. prebujenstva in podobnih norosti.    

V mislih imam fotografijo razvpitega srečanja državnikov Evrope, ZDA in Ukrajine, ki jih je sredi avgusta Trump povabil na Aljasko, le dan po svojem srečanju s Putinom. Osrednja tema pogovorov je bila vojna na evropskih tleh, v Ukrajini, pogovor pa je seveda tekel tudi o drugih žgočih geopolitičnih zadevah. O tem ste lahko prebirali številna medijska poročila, mi pa bomo pozornost posvetili uradni fotografiji srečanja. Gostitelj Trump strumno stoji v sredini, kot se za gostitelja in voditelja (spet) najpomembnejše svetovne velesile spodobi, levo in desno od njega pa so se razvrstili (beri: so bili razvrščeni) njegovi sogovorci.

Pa si jih oglejmo. Na skrajni levi predsednica EK Ursula von der Leyen v očitni zadregi poveša oči. Njena drža in govorica telesa nista nič kaj predsedniški. Kakopak, gospa, ki se ni pomerila na evropskih volitvah, je bila sicer z minimalno večino potrjena v Evropskem parlamentu, a njena oblast je krhka in majava. Trump in njegova ekipa to dobro vesta in razumeta. Zato Evropski uniji zlahka “nabijata” nove trgovinske dajatve. Nekdanji neuspešni nemški obrambni ministrici (v času njenega vodenja obrambnega resorja je Nemčija obrambi namenjala le 0,7 odstotka BDP) se ni uspelo preleviti v uspešno voditeljico “vlade” EU. Še več, množijo se govorice, naj bi ji omogočili časten umik, morda celo na mesto predsednice Nemčije, ki seveda nima pomembnih izvršilnih pooblastil. A na to možnost bo treba počakati še poldrugo leto. Glede na pričakovane velike kadrovske rošade na pol mandata evropskih institucij je vse mogoče.

Foto: AFP

In še nekdo, ki na svoj položaj ni bil neposredno izvoljen, ampak imenovan, tako kot UvL, je obstal na drugem robu. To je Mark Rutte, nekdanji nepriljubljeni nizozemski premier, sedaj v vlogi generalnega sekretarja Nata.

“Trumpov” sedežni red ima svojo logiko: na sredi, ve se kdo, ob njem predsednik Ukrajine Zelenski in francoski predsednik Macron, sledijo italijanska premierka Melonijeva, nemški kancler Merz, britanski premier Starmer, finski predsednik Stub in naposled že omenjena von der Leynova in Rutte. Trump je torej EU in Nato simbolno postavil na obrobje, pa tudi sicer v nasprotju s predhodniki javno ne omenja evro-atlantskih povezav kot svoje zunanjepolitične prioritete.

Tisti, ki ne razume novih geopolitičnih realnosti, bo pač potegnil kratko. Evropa je s svojo politiko “mehke” moči v dobršni meri zavozila svoj dominantni položaj. Zeleni prehod, samorazorožitev, vrednotni nihilizem idr. so nas pripeljali na poden. Če bi v preteklosti v EU nastavljali resnejše voditelje, do tega ne bi prišlo. Sedaj pa vlada kaos, tudi v nekaterih članicah. Slovenska vlada npr. priznava neobstoječo državo in sprejema zunanjo ministrico te “države”; namesto da bi se postavila na pravo stran zgodovine, kjer sta ZDA in Izrael, se vdaja interesom držav, ki jih po svetu umeščajo v skupino držav, ki podpirajo terorizem.

Pa se vrnimo na začetno misel in se vprašajmo, s kom se znajdeta na fotografijah Golob in Fajonova. Blejski strateški forum nam bo dal še dodaten odgovor, kako globoko je zašla Slovenija. Palestinska zunanja ministrica in iranski visoki predstavniki pač niso nekaj, s čimer bi se lahko postavili na pravo stran zgodovine.

Dr. Andreja Valič Zver