Knjižni molj sprašuje: KSENIJA ŠEŠERKO

Se lahko na kratko predstavite?

Sem Ksenija Šešerko, upokojena pedagoška delavka. Pisati sem začela eno leto po upokojitvi, leta 2017, resneje pa od leta 2020, ko sem pri Založbi Kulturni center Maribor izdala prvo knjigo. To je knjiga za otroke Zgodbe iz babičine skrinje. Sledile so: 2021 – Še ene zgodbe iz babičine skrinje, 2022 – roman za odrasle Zbornica, 2023 – knjiga za otroke SOS za živali, 2024 – poezija v ugankah za mlajše otroke Uganke za vse letne čase, 2025 – zbirka kratke proze Sledi. V računalniku je izgotovljena zbirka poezije z naslovom Izza megle. Štiri knjige sem izdala skupaj s kolegicami iz naše literarne skupine. Redno sodelujem na literarnih natečajih, kjer dosegam visoka mesta. Leta 2021 sem dobila srebrno priznanje za izbor in udeležbo na srečanju odraslih literatov V zavetju besede, leta 2023 sem prejela prvo nagrado za najboljšo slovensko protestno pesem – Mentorjev feferon, leta 2023 in 2024 je bila moja kratka zgodba uvrščena med več kot 160. v Sloveniji v finalno deseterico natečaja Onina zgodba. Lani sem bila zmagovalka avstrijskega natečaja za kratko zgodbo, letos pa sem prišla v ožji izbor. Letos sem tudi zmagovalka Šinkovičevih dnevov poezije. Prva mesta sem dosegla na natečajih Mariborske knjižnice, Knjižnice Lenart, Domžale, Ljubljana, Slovenska Bistrica, Kamnik… ter pri različnih kulturnih društvih. Nekaj sem prejela tudi drugih mest. Redno se udeležujem različnih literarnih delavnic: kratka zgodba, poezija, kratka zgodba za otroke in mladostnike. Objavljam v revijah Mentor, Vzajemnost in Lovec ter v različnih zbornikih. Pri kulturnem društvu Studenci Maribor vodim v sklopu literarne sekcije Vedrina literarno skupino. Prirejamo literarne večere, recitale, sodelujemo na različnih prireditvah. 

V prostem času rada berem, potujem, vrtnarim, se družim z družinskimi člani in kofetkam s prijatelji.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?

V umetnost verjamem, ker je nepokvarjena in ima moč, da lahko z njo spreminjamo svet.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Umetnost me na osebni ravni dopolnjuje, izpolnjuje, povezuje z enako mislečimi, tolaži, deluje terapevtsko… S pisanjem lahko izražam svoje misli, vrednote in jih delim z drugimi.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd, ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Povezovanje ljudi, ustvarjanje prostora za učenje, preživljanje prostega časa, bogatenje domišljije in besednega zaklada ter usvajanje načel estetike.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

To je najti pravi način življenja na vseh področjih: sociološkem, antropološkem, normativnem in estetskem. Kultura loči človeško vrsto od živalske.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Umetnost je stanje duha, je zrcalo narave, je simbol neke družbe in njenega delovanja in razmišljanja.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Z mojega osebnega vidika je izražanje same sebe: misli, vrednot, čustev in želja, da vse to delim z drugimi.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Ljudje jih spoštujejo, nekatere celo obožujejo, vendar je pot do tja dolga, za nekatere pa nedosegljiva. Večina založb ”časti” zelo znane avtorje, pri tem pa pozabljajo, da so tudi oni bili nekoč neznani.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

“Vse skupaj me spominja na učiteljski poklic, ki sem ga opravljala štirideset let: ljudje menijo, da morajo delovati samo s pedagoškim patosom in ko želijo boljše plače, jim očitajo, da niso predani poklicu.
Tudi za literate (in seveda druge umetnike) večinoma mislijo, da morajo delati zaradi veselja do ustvarjanja in jih zaničujejo, ko za to pričakujejo denar. Še vedno velja miselnost o ”lačnih” umetnikih.”

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Menim, da mora biti vsak avtor iskren do sebe in do drugih. V tem se mi zdi, da so zajeta vsa etična vodila.

Ksenja Šešerko, fotografija iz domačega arhiva

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Menim, da avtor-ica mora razkrivati neresnice, iskati resnico. Mora kritizirati družbene napake in poudarjati dobro.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Včasih izvabi navdih kakšna slika, morda dogodek, predvsem takšen, ki me dodobra pretrese, kakšen spomin, predvsem iz otroštva, narava… Pri pisanju za otroke pa moram upoštevati tudi, kaj bi radi brali otroci.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Recenzenti ne dajejo predlogov, vedno pa se oziram na predloge urednikov, saj menim, da so veliki strokovnjaki na svojem področju in me lahko s svojimi predlogi še veliko naučijo in me usmerjajo po pravi poti.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

Želim, da se najdejo v knjigi, se identificirajo, da se česa naučijo, predvsem pa zabavajo.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Glede na to, da sem upokojenka, je pisanje moj hobi, ne bi pa imela nič proti, če bi postalo dodatno delo.

Kdaj je knjiga zaključena?

Knjiga je zaključena, ko jo odpošljem uredniku.

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Navdih, možganska nevihta, pisanje v zanosu, umirjanje čustev, urejanje in popravljanje, branje, popravljanje pravopisnih napak in urejanje odstavkov, branje, spreminjanje, branje, zaključek.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Vsi vemo, da je rokodelstvo cenjeno in so njihovi izdelki dobro plačani. Pri umetnosti (vsaj pri začetnikih) tega ni. Čeprav moje ideje niso povezane z ”rokodelskim razmišljanjem”, bi bila vesela, da bi bili avtorji cenjeni tudi s tega stališča.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Vedno pišem iz navdiha, polna čustev, včasih celo evforije. Zato se moram umiriti in kasneje nekatere stvari tudi prilagoditi. Dobra mora biti struktura, zanimiva tema, bogat jezik, pravilen pravopis.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Neumetnostna besedila temeljijo na dejstvih, za njih je značilna ”sveta resnica”. Pri umetnostnih besedilih pa imaš seveda neomejeno umetniško svobodo. Mislim, da to velja za vsa umetnostna besedila.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Pišem, ker me pisanje izpolnjuje, vesela pa bi bila, če bi po vsem trudu, ki ga izkažem kot avtorica, bile objave mojih del zame brez finančnega bremena.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel

Zame je knjiga umetniški izdelek, založnikom pa verjetno oboje.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Zame pomeni to rojstvo moje ideje. Počutim se izpolnjeno, malo pa tudi ponosno.

Opišite bralca?

Različnih bralcev je toliko, kot je ljudi na svetu. Vsak ima svoja pričakovanja in vsaka knjiga ima svojo ciljno publiko.