Knjižni molj sprašuje: JANA HARTMAN KRAJNC

Se lahko na kratko predstavite?

Upokojena prem. učiteljica slovenskega jezika in književnosti ter gospodinjstva. Živim v Mariboru, imam dva odrasla sinova, ki imata svoji družini, vnuka in dve vnukinji. Deset let sem prizadevno delala v KD Studenci – Maribor. 25 let se aktivno ukvarjam z literaturo. Pišem recitale, pesmi, kratko pripovedno prozo in romane. Izdala sem 26 knjig, od tega 17 romanov. Želim, da bi ljudje moje knjige brali.

Ali verjamete v umetnost? Če da, zakaj, in če ne, zakaj?
Seveda verjamem. Zato pa pišem. Brez umetnosti bi bil svet pust. Meni je umetnost tudi duševno in telesno zdravilo.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na osebni ravni avtorja/-ice (tj. z osebne perspektive avtorja)?

Kot sem že nekoč povedala, ima leposlovno izražanje zame potrebo, da se izpovem. Mlajšim rodovom želim pokazati, kako smo nekoč živeli in da bi se iz tega kaj naučili.

Katere vrste poslanstev, smislov, namenov, ciljev, itd., ima leposlovno ustvarjanje, na širši družbeni ravni (tj. s širše družbene perspektive)?

Leposlovje človeka sprosti in obenem ga tudi poučuje, mu razvija domišljijo in vpliva na njegovo pismenost.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel kulture (v širšem pomenu te besede)?

Ob stoletnici KD Studenci – Maribor sem zapisala slogan, ki ga društvo še vedno uporablja: KULTURA NAS PLEMENITI. To je poglavitni smisel kulture.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel umetnosti nasploh?

Kultura človeka oblikuje, ga kultivira, mu budi narodno zavest.

Kaj je osnovni, poglavitni smisel leposlovne umetnosti?

Leposlovna umetnost obstaja zato, da pisatelj nekaj pove, bralec pa to prebere in podoživlja.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega leposlovnega bralstva o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Tisti, ki berejo leposlovno literaturo, so z njo zadovoljni, zato jo berejo. Izbirajo pač take žanre, ki so jim všeč. Odločajo se za tiste avtorje, ki jih poznajo in njihov stil pisanja. Vsak avtor ima svoj krog bralcev. Menijo pa, da je v vsakem literarnem delu tudi nekaj avtorjevega življenja in mišljenja.

Kakšno je prevladujoče mnenje slovenskega ljudstva oz. prebivalstva RS o leposlovnih avtorjih/-icah kot osebnostih?

Na knjižni trg je težko prodreti. Potrebno je dosti pojavljanja v javnosti. Ni pa dobro, če se avtor preveč sam hvali. To bralce odbija. Večidel bralstva se še vedno zavzema za priznane avtorje, čeprav jih nekateri zavračajo, ker so zastareli.

Katerim osnovnim etičnim vodilom naj pri svojem leposlovnem ustvarjanju sledi avtor/-ica?

Avtor mora slediti pozitivnim etičnim vodilom. Zavračati mora negativizem. Protagonist mora moralno zmagati, čeprav morda telesno propade.

Ali in če da, kako se naj v leposlovnem delu odraža ‘družbena soodgovornost’ avtorja/-ice?

Družbena soodgovornost avtorja se mora odražati v tem, da ostaja na strani nemočnih, zatiranih. Dobro literarno delo je tisto, ki ponudi bralcu katarzo.

Kako se pripravite na pisanje, ali čakate na navdih ali ga kako izvabite, in če, potem me zanima, na kakšen način vam to uspe?

Pisati začnem vedno po navdihu, ki pride spontano. To je kakšna življenjska situacija, spominski dnevi, dnevniki, ki jih pišem vsak dan, in tudi natečaji.

Ste odprti za predloge urednikov, recenzentov, ali je vaša umetniška vizija zaključena ko delo zaključite?

Vedno se strinjam s predlogi urednikov. Če mi recenzenti kaj svetujejo, to pri naslednjem literarnem ustvarjanju upoštevam. Vsak dober nasvet mi je dobrodošel, če je le dobronameren. Zelo pa sem vesela strokovne recenzije, ki knjigo ovrednoti.

Kaj je vaš namen kot avtor, kakšne občutke ali reakcije želite izzvati iz bralcev?

S svojim pisanjem želim dati bralcu občutek, kot ga imam sama. Postaviti ga želim v tisti čas, ki sem ga sama proučila, ko sem pisala zgodbo. Moje zgodbe izvirajo iz mojega življenja ali iz resnične zgodovine in so verjetne, da se lahko bralec poistoveti z literarnimi junaki. Domišljija, ki jo uporabim, je taka, da ne odstopa od resničnosti.

Jemljete pisanje kot delo, hobi ali kaj drugega?

Lahko rečem, da je pisanje oboje, hobi in poleg tega tudi trdo delo. Brez pisanja ne morem, zato vsak dan pišem dnevnik vsakodnevnega doživljanja, iz tega izoblikujem kroniko, v katero zajamem glavne dogodke. Do pred dveh let sem jo pisala v verzih, zadnje čase v prozi. Ko pišem roman, se mu v celoti posvetim in z njim živim.

Kdaj je knjiga zaključena?

Zame je knjiga zaključena, šele ko je natisnjena. Pred tem jo berem in berem in popravljam in spreminjam. Nikoli nisem zadovoljna z izdelkom takim, kot je nastal.

HB = 0,2,-8 FN=2 lidx=132.44 BS S(30)B(50)R(0) FM2 FC000000000

Kakšen je vaš postopek pisanja?

Ko se mi izoblikuje ideja romana, si naredim shemo, kaj vse naj zajema. Izoblikujem si ogrodje, zgradbo. Ko pišem, si sproti posebej zapišem vsako osebo, ki se pojavi. To mi pomaga, da ne pozabim. Pišem po poglavjih, ki jih sproti preberem, preden nadaljujem. Sestra je moj prvi bralec in se o romanu pogovarjava. Dobim še kakao idejo in spreminjam ali dodajam. Potem za nekaj časa prekinem in spet preberem in še popravljam in oblikujem.

Kakšno je pri vas razmerje med idejo in rokodelstvom?

Najvažnejša je ideja. Temu sledi pisanje, ki je sicer dolgotrajno, a mu dajem drugoten pomen.

Kakšna je vaša poetika, katere standarde v besedilu skušate doseči?

Poetika mora biti v poeziji in proznih delih. Ni prave literature, če ni poetičnega izražanja. Tudi v prozi se da uporabljati razne pesniške figure in predvsem ne ponavljanja. V pesmih se raje izražam klasično, z rimo in ritmom.

Kakšna je za vas razlika med pisanjem poezije, proze, dramatike, esejistike, publicistike in neumetniških besedil?

Velika razlika je. Vsaka zvrst ima svoja pravila in zahteva svoj način izražanja.

Bi bili zaradi literature raje slavni ali bogati?

Pišem, ker mi tako veli srce. Ne mislim niti na slavo niti na bogastvo. Z literaturo pri nas ne moreš obogateti. Zelo sem zadovoljna, ko vidim, da moje knjige bralce zanimajo.

Kaj je za vas knjiga v prvi vrsti, umetniški izdelek ali prodajni artikel?

Knjiga je predvsem umetniško-izpovedni izdelek. Je pa lepo, če je tako zanimiva, da jo bralci kupujejo.

Kaj za vas pomeni oddati tekst, izdati tekst, promovirati tekst?

Oddati tekst, pomeni, da bo knjiga zagledala beli dan. Ko pa izide, je to nepopisno veselje. Tekst se mora promovirati, sicer tvoje knjige v poplavi knjig bralci ne najdejo. Največja promocija je predstavitev knjige. Ko si enkrat uveljavljen pisatelj, te bralci sami najdejo.

Opišite bralca.

Moje knjige bralci radi berejo in si jih izposojajo v knjižnicah. Dobivam tudi povratne informacije. Všeč jim je zgodovina v njih, preprosto in razumljivo pisanje, posebno pa, če so oni kaj podobnega doživeli. Radi berejo tiste zgodbe, kjer so jim poznani kraji ali celo ljudje. Telefonirajo mi in mi sporočajo, kaj jih je najbolj navdušilo. Nekatere ljudi sem spoznala prav preko svoje literature. Nemalokrat od njih izvem še celo več o ljudeh, ki sem jih opisala. Zgodilo se je celo, da me je neka neznana bralka mojih knjig hotela spoznati in me je obiskala.