Kako so provladni mediji pokopali resolucijo o povojnem nasilju v Sloveniji

Resolucija Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji predstavlja hud udarec za varuhe pridobitev revolucije. Mediji, ki delujejo pod okriljem tranzicijske levice, so zato naredili vse, da bi za resolucijo v Sloveniji vedelo čim manjše število ljudi. 

Dejstvo, da je bilo mogoče resolucijo sprejeti z lagodno večino, razkriva, kako daleč je slovenska levica odmaknjena od občih evropskih vrednot. Kaže tudi, da večina evropskih poslancev nima nobenih težav tem vrednotam slediti in obsoditi nasilje, ki so ga ustvarile vse tri velike zločinske ideologije: nacizem, fašizem in komunizem.

Da gre za resnično bolečo resolucijo, najprej pričajo dejanja slovenske levice, ki je uspela prepričati politično skupino Socialistov in demokratov, da preložijo glasovanje. To jim ni uspelo. Po izglasovani resoluciji je sledil poskus zmanjševanja politične škode. Predsednica države Nataša Pirc Musar je na družbenem omrežju X objavila odziv, ki je sprožil zgražanje v delu slovenske javnosti, Levica pa je očitala Evropski uniji vmešavanje v slovenske notranje zadeve. To jih ni prav nič motilo, ko je nekdanja podpredsednica (več kot očitno) med obiskom v Sloveniji lobirala pri takratnem predsedniku Ustavnega sodišča dr. Mateju Accettu za sprejetje Golobove novele zakona o RTV. V Gibanju Svoboda so napadli “slamnatega moža”, češ da je Evropski parlament legitimiral antifašizem.

“Medijski monolit” sledi političnemu diktatu
Slovenski “medijski monolit”, kot bi se izrazil nekdanji slovenski veleposlanik v Washingtonu, ki deluje pod okriljem tranzicijske levice, je sledil političnemu diktatu. Vesti o sprejeti resoluciji so sicer objavili, a jih hkrati pokopali tudi na dno njihovih spletnih strani. Takšen primer je bil denimo 24ur. Pri njihovem poročanju je bil poudarek na tem, da se evropski poslanci, ki izvirajo z levega političnega gnezda, z resolucijo niso strinjali, ne pa o sami materiji sprejete resolucije, še manj v kakšno luč postavlja sprejetje resolucije njihove politične gospodarje. Nato pa so seveda pompozno objavili stališče predsednice države, da ne bi smeli zmanjševati pomena NOB. Njeno stališče je bilo deležno hudih kritik, hkrati pa je tudi (in ponovno) razkrilo, da slovenska levica črpa svoj politični kapital iz nekdanje Jugoslavije, povojno nasilje pa je pri tem zgolj opomba pod črto.

Dokaz, da depolitizirana RTV laže
Na depolitizirani RTV so šli še korak dlje. Ne samo, da so novico pokopali, da bi jo videlo čim manjše število tudi sicer usihajočega bralstva, v prvem odstavku članka so se še debelo zlagali. Zapisali so namreč, da je bila resolucija sprejeta s tesno večino.

Vir: MMC

Resnica je ravno nasprotna. Za potrditev resolucije je glasovalo 357, proti pa jih je bilo 266. Resolucija je bila torej sprejeta z 91 glasovi prednosti. Tesna večina? Nikakor. Laž je med drugim vznemirila tudi novinarskega kolega Nenada Glücksa, ki je zapisal naslednje: “Evropski parlament je potrdil resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji. Na MMC RTV pišejo, da so evroposlanci pred tem s TESNO VEČINO zavrnili predlog za preložitev glasovanja. TESNA VEČINA je bila: 352 proti 278. RTV je res poden…”

Vir: X, Peter Žerjavič

RTV je tudi v nadaljevanju izpostavil predvsem glasove evropskih poslancev, ki prihajajo z levega političnega gnezda. Njihovo poročanje ne čudi. Slovenski javni medij je vlada Roberta Goloba depolitizirala – torej uzurpirala s pomočjo aktivistične klike svetovnonazorsko levo usmerjenih novinarjev. RTV prav tako periodično modeluje vlado za dodatne finančne injekcije, kritično poročanje pa bi lahko tovrstne injekcije ogrozilo.

Na RTV smo naslovili novinarska vprašanja. Odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

Podobno so reagirali tudi ostali mediji. Reporter, ki si je v preteklosti dal veliko opraviti z grozotami povojnega nasilja, je novico pokopal tako, da je sedaj vidna le še na dnu njihove spletne strani, Dnevnik pa je izpostavil stališče španske evroposlanke, ki je odzvanjala stališče domače Levice. Svet24 je vest povzel v nekaj vrsticah in jo prav tako po najkrajšem možnem postopku pokopal v anale njihovega poročanja.

Resnica je tišja od laži, pa vendar bolj dolgoživa
A tranzicijska levica bo morala nekega dne sprejeti resnico. Takrat bo simbolno prenehala biti “tranzicijska”, temu pa bodo sledili tudi mediji, ki danes delujejo pod njenim okriljem. Oziroma, kot je zapisala evropska poslanka SDS Romana Tomc: “Resnica je zmagala, resolucija Evropskega parlamenta je sprejeta. Za vedno bo ostala del evropske zgodovine. Prej ali slej bo morala to dejstvo sprejeti tudi levica v Sloveniji.”

Ž. K.