Janša: Predlagana proračuna zagotavljata uresničevanje politike razvojnega zakona

Predlagana proračuna za leti 2027 in 2028 zagotavljata sredstva za uresničevanje politike, kot jo zastavlja zakon za razvoj Slovenije, je na izredni seji DZ dejal premier Janez Janša. Število zaposlenih v državni upravi bo ostalo enako, je ponovil, a se vnovič zavzel za prerazporejanje. Pričakuje tudi posvetovalni referendum o debirokratizaciji.

Vlada s proračunskimi dokumenti fiskalno odgovornost povezuje s stabilnim gospodarskim okoljem, z razbremenitvijo dela, povečanjem naložb, rastjo bolje plačanih delovnih mest in krepitvijo blaginje, je v današnji predstavi proračunskih dokumentov dejal Janša. Cilj je tudi pospešitev črpanja kohezijskih sredstev iz aktualnega obdobja, hkrati pa se Slovenija intenzivno pogaja za nov večletni finančni okvir EU, je dodal. “S tem ustvarjamo pogoje za zanesljivo financiranje varnosti in zdravstva, za pomoč najranljivejšim ter dostopnejša stanovanja, predvsem za mlade in mlade družine,” je nadaljeval. Ponovil je, da smer politike vlade določa zakon za razvoj Slovenije, ki ga čaka referendum, predlagana proračuna za prihodnji dve leti pa da zagotavljata sredstva za njeno uresničevanje. “Z razvojnim zakonom bo sprejeta ali zavrnjena možnost, da se izboljšajo pogoji za podjetnost, zmanjšajo posamezne obremenitve in se več prostora prepusti delu in vlaganjem. Oba proračuna, ki sta pred vami, sta tehnični korak pri uresničevanju iste politike, odločitev o razvojnem zakonu pa bo povedala, kolikšen je manevrski prostor,” je navedel. Posvaril je, da bo odločitev na referendumu vplivala na življenje 1,5 milijona ljudi v Sloveniji. Premier se zaveda, da bi znižanje obremenitev zahtevalo učinkovitejšo državo, kar pa naj v času digitalizacije in umetne inteligence ne bi smel biti velik problem. Politika, ki jo imamo zdaj, po njegovih besedah podjetjem narekuje ustvarjanje delovnih mest z manjšo dodatno vrednostjo. Ker te delovne sile na domačem trgu ni, se jo uvaža iz tujine. “Slovenija ima izdanih 150.000 dovoljenj za tuje delavce, kar ustvarja enormne pritiske tudi na socialno mrežo, šolstvo in tako naprej. To je eden od glavnih razlogov, da smo se znašli v neki spirali stopicanja na mestu, zaradi katere nas prehitevajo države, ki so nam še 10 let nazaj krepko gledale v hrbet,” je utemeljil. “Slovenija ima znanje, uspešna podjetja, tudi razvojne rezerve, s katerimi se lahko doseže bistveno več od tega, kar dosegamo danes. In naloga vlade je, da te možnosti poveže in ustvari pogoje, v katerih se bodo ljudje odločali za naložbe, podjetja za širitev, mladi pa za prihodnost doma,” je poudaril. Zavzel se je za razumne davke, zanesljivo infrastrukturo, hitrejše postopke in zlasti za stabilnost. Med strateškimi problemi Slovenije je omenil padanje števila delovno sposobnih in demografske trende, kar da bo v prihodnosti terjalo strateške premike. “Če bomo želeli ustvariti več, bo treba bolje uporabiti ne le človeški kapital, ampak tudi znanje, tehnologijo in vlaganja,” je pozval. Janša je spregovoril tudi o javnofinančnih rezervah Slovenije in se pri tem vnovič dotaknil javnega sektorja. Število javnih uslužbencev se v prihodnjih dveh letih v administrativnem delu državne uprave ne bo spreminjalo, je ponovil. “Dejstvo pa je, da bo zaradi omejenih človeških virov potrebno sistemsko prerazporejanje virov znotraj javnega sektorja, ker imamo bistveno povečane potrebe pri skrbi za starejše zaradi demografije, deloma v zdravstvu in še ponekod. Ta prerazporeditev bo potrebna, če želimo vsaj ohranjati enako kakovost storitev kot doslej,” je prepričan. V tej luči je napovedal izdelavo analize o stanju in primerjavo z drugimi državami EU, nato pa nas čaka “strateška odločitev glede prerazporejanja virov in tudi povečanja uporabe moderne tehnologije tam, kjer je to možno”. Kot je dejal, bo “glede debirokratizacije predlagan tudi posvetovalni referendum, se pravi posvetovanje z ljudstvom”. V državi bo namreč treba priti do dogovora o tem, da se prekine spreminjanje smeri ob nastopu vsakokratne vlade, “zaradi česar so razvojni potenciali in viri, ki jih ima Slovenija – in ti so znatni -, neizkoriščeni”. Med rezervami pa je izpostavil še upoštevanje nerazporejenih presežkov in izvajanj javne službe pri pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov, disciplino pri stroških dela in finančnih načrtih ter povezavo evropskega financiranja z domačimi viri. Vlada je v okviru predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027 predvidela 17 milijard evrov prihodkov in nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj naj bi tako znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V predlogu proračuna za leto 2028 pa je prihodke ocenila na nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov in odhodke na 19,4 milijarde evrov, s čimer bi se primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP.