Interzero: Odločitev Sodišča EU tihi apel vladi za skrben premislek o ureditvi sistema za odpadke

Odločitev Sodišča EU v družbi Interzero vidijo kot tihi apel vladi, da skrbno premisli o tem, kako bo uredila sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti za odpadke. Končni del spora se bo zdaj odvil pred ustavnim sodišče, pred katerim mora država dokazati, da je uvedba ene organizacije za vsak tok odpadkov sorazmeren ukrep.

Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani spomnila direktorica podjetja Interzero Darja Figelj, so se v podjetju po potrditvi novele zakona o varstvu okolja iz leta 2021, ki je uvedla rešitev, na podlagi katere bi dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti za vsak posamezen tok odpadkov po novem opravljala le ena organizacija na neprofiten način, s svojimi strankami nemudoma odločili, da vložijo pobudo za oceno ustavnosti na ustavno sodišče.

Po njenih besedah je potrditev takšne ureditve za podjetje, ki je med drugim imetnik okoljevarstvenega dovoljenja za upravljanje skupnega sistema upravljanja s komunalno in nekomunalno odpadno embalažo, pomenila, da v prihodnosti ne more več delovati na slovenskem trgu.

Figelj je prepričana, da je njihov gospodarski interes in interes njihovih strank z današnjo odločitvijo prepoznalo tudi Sodišče EU. “Dejstvo je, da mora Slovenija uvesti sistem, ki bo primerljiv z drugimi članicami EU in ki bo tudi omogočal, da podjetja, ki delujemo in imamo ustrezna dovoljenja, lahko delujemo tudi na ozemlju Slovenije,” je poudarila.

Odločitev sodišča pa vidijo tudi kot tihi apel slovenski vladi, da skrbno premisli o tem, kako bo uredila sistem in da pri tem upošteva, da je dejavnost, v kateri družbe za ravnanje z odpadki danes delujejo, gospodarska dejavnost ter da je zeleni prehod mogoč samo s sodelovanjem z gospodarstvom.

Po pojasnilih odvetnika družbe Andreja Brezavščka pa je Sodišče EU danes ponudilo interpretacijo evropskega prava na temo opravljanja dejavnosti razširjene proizvajalčeve odgovornosti glede odpadkov. “Stališče sodišča je, da dejavnost skupnega izpolnjevanja obveznosti razširjene proizvajalčeve odgovornosti predstavlja gospodarsko dejavnost, kar pomeni, da zanjo veljajo vsa pravila EU o notranjem trgu, vključno z načelom svobode ustanavljanja, opravljanja storitev in tudi pravila konkurenčnega prava,” je dejal.

Sodišče je po njegovih besedah prav tako povedalo, da uvedba monopola na tem področju “vsekakor pomeni poseg v temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja pravo EU”. “Poseg v te pravice pa je mogoč samo, če zanj obstaja javni interes in če ob upoštevanju javnega interesa obstaja tudi strogi pogoj sorazmernosti,” je pojasnil Brezavšček in dodal, da se sorazmernost ukrepa nanaša na to, da zakonodajalec nima na voljo drugih manj omejevalnih sredstev.

Po Brezavščkovih pojasnilih mora zdaj o sorazmernosti uvedbe monopola odločiti ustavno sodišče v Sloveniji.

“Pomemben poudarek te sodbe je, da je država tista, ki mora z objektivnimi in preverljivimi dokazi izkazati nujnost posega, kar je po našem mnenju v tej konkretni zadevi seveda nemogoče,” pa je v imenu drugih pobudnikov ustavne presoje dodal odvetnik Matija Urankar.

Po njegovih besedah je sodišče poudarilo tudi to, da mora biti v primerih, ko gre za poseg v obstoječa dovoljenja in veljavna pogodbena razmerja ureditev, ki predvidi uvedbo monopola, predpisati razumna prehodna obdobja, v katerih se lahko gospodarski subjekti prilagodijo novi ureditvi.

“Izpodbijana zakonska ureditev tega nikakor ne predvideva. Poleg tega pa je sodišče poudarilo, in to je ključno, da mora biti v primeru tako grobih in daljnosežnih posegov v pravice, kot je zadevna ureditev, predviden tudi nekakšen sistem odškodnin, ki se lahko kumulativno kombinira s prehodnimi obdobji,” je pojasnil Urankar.

Da sistem na področju ravnanja z embalažo trenutno v državi deluje, zaradi česar uvedba tako drastične spremembe, kot je ena organizacija za vsak tok odpadkov, enostavno ni potrebna, pa je na novinarski konferenci ponovil direktor družbe Surovina Jure Fišer. “Sistem od zadnje spremembe uredbe o embalaži in zadnjega instituta izravnav, ki ga je bilo treba spremeniti, deluje odlično, kupi embalaže pa že vsaj dve leti ne zastajajo,” je bil jasen.

Glede tega, kdaj bo zdaj odločitev sprejelo ustavno sodišče, Brezavšček ni želel prejudicirati. “Dejstvo pa je, da je ustavno sodišče čakalo na sodbo Sodišča EU, tako da je zdaj v bistvu podan procesni pogoj, da lahko ustavno sodišče nadaljuje s postopkom,” je izpostavil in dodal, da gre sicer za zelo prednostno zadevo, ker je sodišče zadržalo izvajanje nekaterih členov.

Sodišče EU je danes presodilo, da ob upoštevanju načela sorazmernosti slovenska ureditev iz leta 2021 sprejete novele zakona o varstvu okolja, ki se nanaša na spremembe sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ni v nasprotju s pravom unije. To tako velja tudi za uvedbo samo ene organizacije za vsak tok odpadkov, ki je v lasti proizvajalcev in mora delovati neprofitno.