Gospodarstvo ječi pod Golobovo neosocialistično vlado

Slovenija se sooča z upadom industrijske proizvodnje, s slabim črpanjem evropskih sredstev in z visokim davčnim primežem, ki negativno vplivajo na konkurenčnost in investicije. Vlada je obljubljala številne reforme, teh pa ni od nikoder.

Vladajoči se hvalijo z visoko zaposlenostjo, vendar je ta rezultat povečanega zaposlovanja v javnem in ne realnem sektorju.

Dejstva so neizprosna: Zaostajamo

 Slovensko gospodarstvo zaostaja za evropskim povprečjem, soočamo se z upadom industrijske proizvodnje, visokim proračunskim primanjkljajem in s povečanim zadolževanjem države. Proračunske izdatke povečuje rast javnega sektorja, več zaposlenih v njem in višje plače. Vse to bremeni zasebni sektor, ki se sooča z upadom produktivnosti. Hkrati je črpanje evropskih sredstev katastrofalno slabo, Slovenija je med 27 državami članicami na zadnjem mestu.

Padec slovenske industrijske proizvodnje je bil največji v EU, Foto: Bobo

Golobova vlada sicer poudarja rekordno nizko brezposelnost, 37-odstotno. V drugem četrtletju 2025 je bilo sicer zaposlenih skoraj 1,1 milijona ljudi, vendar je to tudi zavajajoč podatek, saj je rast zaposlenosti povezana z javnim sektorjem, medtem ko zasebni sektor stagnira.

Priča smo tudi politiki vladajoče koalicije (Gibanje Svoboda, SD in Levica), ki spodbuja odliv kapitala in talentov. Visoki davki, birokratske ovire in velika negotovost odvračajo tako domače kot tuje investitorje.

Gospodarstvo: Zvoniti bi morali vsi alarmi v državi in vladi 

Najnovejši statistični podatki za drugo četrtletje 2025 kažejo 0,7-gospodarsko rast, vendar to pomeni, da je bila rast v celotnem prvem polletju samo 0,1-odstotna v primerjavi z istim obdobjem lani. Slednje pa ni razlog za optimizem, na kar opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Navajajo, da v malem gospodarstvu, ki ga zastopajo, optimizem plahni, vse manj je tudi investicij. Posebno skrbijo nižje investicije v transportno opremo. Poudarjajo, da prevozniški sektor najprej občuti ohlajanje gospodarstva.

Prejšnji teden so se oglasili tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Poudarili so, da je bila v prvi polovici letošnjega leta gospodarska dinamika v slovenskem gospodarstvu na 17. mestu med 19 državami EU, padec slovenskega BDP v prvem četrtletju pa je izničil rast v drugem. V prvem četrtletju smo bili namreč priča padcu gospodarske rasti. Iz GZS so sporočili, da bi morali »sedaj zvoniti vsi alarmi v državi in vladi, da je treba nemudoma ukrepati«. Padec investicij in izvoza blaga ter krčenje industrijske proizvodnje sta namreč jasen signal, da je nujno takojšnje ukrepanje vlade za izboljšanje poslovnega okolja in ohranjanje delovnih mest. Zato so znova izpostavili nujnost davčne razbremenitve stroškov dela in ukrep skrajšanega delovnega časa za najbolj prizadeta podjetja. In kakšni so bili odzivi vladajočih? Nikakršni. Ni jih bilo. Predsednik vlade je bil namreč spet na dolgem dopustu.

Gospodarska zbornica Slovenije,
Foto:Žiga Živulović jr./F.A.Bobo

V GZS tudi opozarjajo, da so najšibkejši del slovenskega BDP nižje investicije v osnovna sredstva (-3 odstotki) in padec izvoza blaga (-0,8 odstotka), ki odražata predvsem dlje časa trajajoče pomanjkanje novih naročil v predelovalnih dejavnostih, visok padec gradbenih del pri inženirskih objektih (-13 odstotkov) kot tudi veliko krčenje stanovanjske graditve (-12 odstotkov).

Slabo črpanje evropskih sredstev se nadaljuje

Slovenija je po podatkih Evropske komisije (do 30. junija 2025) na zadnjem mestu med 27 državami EU pri črpanju kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027. Kritiki trdijo, da je to posledica neučinkovitega delovanja vlade, medtem ko naj bi se bila prejšnja vlada dogovorila za znatna sredstva, sedanja vlada pa jih ne zna izkoristiti.

Do avgusta 2025 je Slovenija porabila le 29 odstotkov za letos načrtovanih investicijskih sredstev iz EU, kar naj bi ohromilo razvoju v primerjavi s sosednjimi državami, kot je Hrvaška. Hrvaška, ki je na lestvici črpanja evropskih sredstev na 15. mestu, prehiteva Slovenijo v razvoju, kar kritiki označujejo kot »sramoto«. To kaže na strukturne težave v slovenski vladni strategiji.

Na višjo rast zasebne potrošnje verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov

Direktorica Umarja Maja Bednaš (Foto: STA)

Maja Bednaš, v. d. direktorja Umarja: “Ob nadaljnji razmeroma visoki realni rasti plač in visoki ravni zaposlenosti je v nasprotju s prvim četrtletjem rast trošenja gospodinjstev v večji meri sledila rasti razpoložljivega dohodka. Gospodinjstva so medletno precej več trošila za živila, neživila, turistične storitve doma in v tujini, po upadu v prvem četrtletju je bila večja tudi prodaja novih avtomobilov fizičnim osebam.”

Rast zasebne potrošnje (3,6 %) se je v drugem četrtletju okrepila, Bednaševa navaja, da je na višjo rast zasebne potrošnje v drugem četrtletju verjetno vplivala tudi drugačna razporeditev velikonočnih praznikov in povezanih nakupov (lani so bili opravljeni marca, letos pa aprila).

Vida Kocjan