ARTICLE AD
“Seveda veljajo v Sloveniji in Haagu ista pravila. Slovenskim volivcem pa tako Levica kot SD prodajata neko drugo zgodbo in ta zgodba je laž. Skratka, lažejo za potrebe domačih volivcev,” je zmedo v koaliciji okoli dviga obrambnih izdatkov na pet odstotkov (zahteva Nata) pojasnil nekdanji notranji minister Gorenak. Je pa res, da naj bi šli trije odstotki neposredno za orožje in obrambno infrastrukturo, dva odstotka pa za dvojno rabo, je še dodal.
Po petkovi odločitvi državnega zbora, ki je večinsko podprl posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov, v Gibanju Svoboda napovedujejo predlog posvetovalnega referenduma o članstvu Slovenije v Natu, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali. Vse to pa je sprožilo burne razprave o strateških posledicah. Kritiki, vključno z opozicijo in stroko, menijo, da gre za populistično potezo, ki ogroža nacionalno varnost, mednarodni položaj in stabilnost regije. Številni tudi izpostavljajo, da je izvedljivost referenduma pravno vprašljiva. O tej temi je za naš medij spregovoril nekdanji minister za notranje zadeve dr. Vinko Gorenak.
Zahteva Nata je jasna – pet odstotkov!
“V zgodbi “referendum, glasovanje in Nato” se v Sloveniji sedaj pravzaprav pogovarjamo o treh odstotkih, ki naj bi jih Slovenija prispevala za Nato. Enkrat se govori o treh odstotkih, enkrat o petih, koliko naj bi plačevali?” je uvodoma zanimalo novinarko Aleksandro Jug. Gorenak: “Zahteva Nata, točneje ameriškega predsednika Donalda Trumpa je relativno jasna – pet odstotkov. Toliko bo treba plačevati do leta 2035. Ampak tisto, kar je pri tem zanimivo, je zlasti to, kako reagira koalicija. Gradivo, ko ima izhodišča za udeležbo predsednika na vrhu Nata, so pripravili na zunanjem ministrstvu. In tam notri so tudi jasno napisali našo obvezo, ki jo je premier Robert Golob v Haagu povedal – da bomo do tega in tega leta dajali pet odstotkov BDP-ja,” je uvodoma pojasnil nekdanji minister.
Ampak takoj po tem dogodku so se oglasili tako v stranki SD, ki ji pripada zunanja ministrica Tanja Fajon, in tudi v stranki Levica, ki je na oblast (v parlament) prišla na podlagi neke “antimilitaristične logike” (v smislu: vse za socialo in ljudi, nič za orožje). In sedaj so v Sloveniji v nekakšni pat poziciji, v težkem položaju. “Na eni strani imajo volivce, ki so jim obljubili, da bo oboroževanja čim manj in da bomo morda celo izstopili iz Nata, na drugi strani pa imamo obveznosti do Nata.” Zato takšna stališča – ena so za slovensko rabo, ena pa so tista, ki veljajo v Haagu. “Seveda veljajo v Sloveniji in Haagu ista pravila. Slovenskim volivcem tako Levica kot SD prodajata neko drugo zgodbo in ta zgodba je laž.
“V SD in Levici lažejo za potrebe domačih volivcev”
Je pa res, da naj bi šli trije odstotki neposredno za orožje in obrambno infrastrukturo, dva odstotka pa za tisto, kar je lahko dvojna raba. Denimo bolnišnico potrebujejo tako vojska kot tudi civilisti. Jugova se je ob tem posebej osredotočila na stranko Levica, ki je na oblast prišla z obljubami o izstopu iz Nata. “Zdaj še vedno zagovarjajo ta izstop, pa vi pravite, da ne mislijo resno?” Gorenak je prepričan, da oni vedo, koliko časa bodo še na oblasti, in natanko vedo, da bodo volitve približno marca naslednje leto (morda celo prej). Zato si lahko za potrebe domačih volivcev privoščijo neko volivcem všečno retoriko, da bi vnovič prišli v parlament. Hkrati pa se natanko zavedajo, da Nata in mednarodne skupnosti ne bomo mogli v nedogled plahtati.

“In oni se bodo morali odločiti, ali bodo ostali v koaliciji, potem bo pač tako, kot je rekel Trump, ali pa naj se poslovijo iz te vlade”, je povedal Gorenak. Bivši minister je ob tem opozoril, da tudi domačih volivcev dolgo časa ne bo več mogoče goljufati. Jugova pa je spomnila, da je v zadevi prišlo do razkola v koaliciji (vprašanje referenduma). Prav tako se je začelo govoriti o padcu vlade. “A to so strogo zanikali,” je še dodala Jugova. Gorenak je na to pristavil: “In mislim, da tudi tako bo. Že dve leti predsednik SDS Janez Janša nekako nakazuje, da bi lahko koalicija razpadla.”
Golob se obnaša kot pobesnel otrok, ki so mu vzeli igračko
Ena od napovedi se je nanašala že na letošnji april. Že tedaj je Gorenak trdil in danes ponavlja, da ne verjame v razpad koalicije, če pa bo razpadla, pa bi se to zgodilo kakšen mesec ali dva pred volitvami, kar je popolnoma nepomembno. Je sicer pomembno za Slovenijo, ne pa toliko iz političnega vidika. Gorenak meni, da jim je preveč lepo, da bi zapustili koalicijo. Novinarka pa je ob tem spomnila, da si nekateri volivci dejansko želijo izstopa iz Nata. “Kaj bi to zares pomenilo za Slovenijo?” “Za vstop v Nato, davnega leta 2003, je glasovalo okoli 66 % volivcev, za vstop v EU pa veliko več, kar pomeni, da je del volilnega telesa ves čas nekako proti Natu.”

Gorenak meni, da v končni fazi do izstopa iz Nata nikdar ne bo prišlo. Dotaknil se je tudi “Golobovega” referenduma, ki bi vseboval vprašanje o nadaljnji udeležbi v Natu. “To je približno tako kot otrok (Golob), ki mu vzameš igračko, potem se pa razhudi in še eno razbije. Približno tako se obnaša,” je slikovito pojasnil vidni član SDS. Če “Golobov” referendum o izstopu iz Nata sploh bo oziroma če bo predlog za referendum sploh prišel v parlament, bo to po njegovem neodgovorno. Ob tem se je vrnil k predhodnemu referendumu o privilegijih kulturnikov, v primeru katerega je koalicija opoziciji očitala zapravljanje javnega denarja, vendar pa je bil prejšnji referendum zakonodajni (posledično odločitev volivcev velja; volivci so zakon zavrnili), potencialna dva referenduma (o obstanku v Nato in izdatkih za obrambo) pa sta popolnoma drugačne narave.
V drugem primeru gre namreč za posvetovalna referenduma. In ker se koalicija ne more odločiti oziroma dogovoriti, bodo vprašali ljudstvo. V resnici pa gre za populizem – da bi se namesto za orožje denar namenjalo za nekaj drugega. V najslabšem primeru Gorenak pričakuje, da bi ljudje na obeh referendumih izglasovali obstanek v članstvu, hkrati pa čim nižje izdatke za obrambo.
To je po njegovem tudi pričakovana, logična poteza na referendumu. Sicer pa sta tako ali tako oba potencialna referenduma posvetovalne narave in oblasti k ničemur ne zavezujeta. In četudi bi koalicija v parlament vložila predlog za izstop iz Nata, bi potrebovala 2/3 večino, ki pa je nima. Gorenak: “Ne računam, da bi dobili kakršen koli glas iz opozicije, to pa pomeni, da zagotovo ostajamo člani Nata.”
Domen Mezeg
The post Gorenak v zvezi z obrambnimi sredstvi: Levica in SD lažeta za potrebe domačih volivcev first appeared on Nova24TV.