Glavna nagrada v Pulju Mirotvorcu, največ zlatih aren filmu Fiume o morte (dopolnjeno)

Na 72. puljskem filmskem festivalu je v sredo zvečer slavil Mirotvorac v režiji Ivana Ramljaka, ki je prejel glavno festivalsko nagrado, veliko zlato areno. Največ zlatih aren je osvojil film Fiume o morte, pri katerem so sodelovali tudi slovenski filmski ustvarjalci. Skupno so slovenski filmi v Pulju po navedbah SFC letos prejeli 14 nagrad.

V različne programske sklope letošnjega puljskega festivala se je sicer skupno uvrstilo kar 11 slovenskih filmov, vsi so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra (SFC).

Nagrade na 72. puljskem filmskem festivalu so v sredo podelili za filme iz glavnega programa, v katerega so uvrščeni hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije, ter za filme iz regionalnega in študentskega programa.

Veliko zlato areno za najboljši film so podelili filmu Mirotvorac režiserja Ivana Ramljaka, producenta Nenada Puhovskega, scenaristov Dragutina Hedla, Hrvoja Zovka in Ramljaka ter produkcijske hiše Factum.

Ramljak je v filmu, ki je poleg glavne nagrade prejel še zlato areno za montažo (Damir Čučić), skozi arhivsko gradivo in pričevanja oblikoval portret Josipa Reichl-Kira, načelnika osiješke policije, ki so ga ubili leta 1991 zaradi svojih prizadevanj za mir ob začetku vojne na Hrvaškem.

Žirija je v obrazložitvi zapisala, da film oblikuje portret človeka, čigar vloga v zgodovini je ostala prezrta, čeprav bi jo lahko bistveno spremenila. “S to gesto vračanja glasu pozabljenemu posamezniku Josipu Reichl-Kiru film na nevsiljiv, a močan način spregovori o vrednosti odločitev, ki ne puščajo sledi na naslovnicah, a veliko povedo o človečnosti. Zgodba o človeku, ki so ga želeli pozabiti, je postala film, ki ga ni mogoče pozabiti,” so še pojasnili.

Največ, šest zlatih aren je prejel film Fiume o morte, ki govori o javnosti manj znani zgodovinski epizodi. Tematizira dogodek, v katerem je italijanski pesnik in protofašist Gabriele D’Annunzio pred približno sto leti zavzel mesto Reka.

D’Annunzio je bil nezadovoljen z odločitvijo pariške mirovne konference, da se Fiume – današnja Reka – dodeli Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato je mesto na lastno roko razglasil za neodvisno državo. Šestnajstmesečna okupacija, ki je sledila, velja za enega najbolj bizarnih eksperimentov v vsej zgodovini političnega vladanja. V Reki rojeni filmski režiser Igor Bezinović nekaj več kot stoletje pozneje povabi someščane, da skupaj z njim poustvarijo in na novo interpretirajo to nenavadno poglavje v zgodovini svojega mesta.

Koproducent filma je slovenski produkcijski studio Nosorogi, pri filmu pa sta sodelovala še oblikovalec zvoka Julij Zornik, ki je tukaj sodeloval kot mešalec zvoka, in Gregor Božič, ki je poskrbel za filmsko fotografijo. Film bo 23. julija predpremierno prikazan tudi na Filmu pod zvezdami na Ljubljanskem gradu.

Film je prejel zlato areno za režijo (Bezinović), za produkcijo (Vanja Jambrović in Tibor Keser), za masko (Ivana Pralija), za kostumografijo (Tajči Čekada in Manuela Paladin), za scenografijo (Anton Spazzapan) in za casting (Sara Jakupec).

Film Dobra djeca je dobil štiri zlate arene – za fotografijo (Tomislav Sutlar), za najboljšo glavno moško vlogo (Filip Šovagović), za najboljšo glavno žensko vlogo (Nina Violić) ter za scenarij (Nikolina Bogdanović in Filip Peruzović).

Zajčji nasip je osvojil tri zlate arene – za oblikovanje zvoka (Julij Zornik), za glasbo (Domas Strupinskas) in za najboljšo stransko moško vlogo (Andrija Žunec), poleg tega pa tudi nagrado breza za najboljšega debitanta (Lav Novosel).

Žirija je v obrazložitvi za oblikovanje zvoka zapisala, da Zorniku “z impresivno zasnovano zvočno kuliso uspe priklicati grozečo prisotnost reke, ki učinkovito ustvarja občutek napetosti in nelagodja. Ta nasprotuje nežnim glasbenim motivom, ki razkrivajo notranji svet likov ter poudarjajo čustveno globino zgodbe”, so sporočili iz Slovenskega filmskega centra (SFC).

Poleg Zornika je od slovenskih avtorjev pri filmu sodeloval tudi slovenski direktor fotografije Marko Brdar, pod njega pa je sopodpisana tudi slovenska produkcijska hiša Perfo.

Dražen, pri katerem so od slovenskih ustvarjalcev sodelovali nadzornik končnih materialov Zoran Mihailović, Zornik in produkcijska hiše December, je prejel dve zlati areni, in sicer za vizualne učinke (Marin Vuletić) in za najboljšo stransko žensko vlogo (Zrinka Cvitešić). Film Paviljon 6 je medtem prejel zlato areno za izjemen režijski pristop (Goran Dević).

V kategoriji hrvaške manjšinske koprodukcije je zlato areno za najboljši film prejel Kako je ovdje tako zeleno? režiserja Nikole Ležaića, ki je dobil tudi zlato areno za glavno moško vlogo (Filip Đurić) in za kamero (Aleksandar Pavlović).

Među bogovima je prejel zlato areno za glavno žensko vlogo (Fereshteh Hosseini) ter za stransko moško vlogo (Nikola Ristanovski), celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica pa je bil nagrajen z zlato areno za montažo (Vladimir Gojun).

Kot je žirija zapisala v obrazložitvi, je Gojun “v filmu z izbrušeno montažo uspel subtilno ujeti in poudariti drobne nianse v komunikaciji med glavnima junakinjama – tako v izrečenem kot v tišinah, pogledih in odsotnostih. Z natančno ritmično strukturo ustvarja občutljivo ravnovesje med dekleti in naravo, kar pomembno prispeva k poetični atmosferi in večplastnosti pripovedi”.

V regionalnem programu je zlato areno za najboljši regionalni film prejela Emilija Gašić za 78 dana (Srbija), posebno priznanje pa Marko Đorđević za film Za danas toliko (Srbija ter Bosna in Hercegovina).

V študentskem programu je zlato areno za najboljši študentski film prav tako prejel Slovenec Jan Krevatin, sicer študent zagrebške Akademije dramske umetnosti, za Grške marelice, posebno priznanje pa Fleka režiserke Sare Alavanić.

Za zlate arene se je potegovalo 17 filmov. Nagrado občinstva bodo podelili nocoj, ko se bo festival tudi sklenil.