Evropske članice Nata skupaj prvič do cilja 2-odstotne porabe za obrambo

V Natovih podatkih je razvidno, da bodo Albanija, Belgija, Kanada, Italija, Luksemburg, Črna gora, Severna Makedonija, Portugalska, Slovaška, Slovenija in Španija prvič le nekoliko presegle zahtevani prag. Islandija ostaja izjema, saj nima lastnih oboroženih sil, medtem ko podatki Nemčije še niso vključeni, ker državni proračun ob pripravi poročila ni bil potrjen.

Vključitev Združenih držav Amerike, ki so daleč največja posamična porabnica, dodatno zvišuje skupni delež zavezništva na 2,76 odstotka BDP. Washingtonov proračun ostaja razred zase – letos naj bi dosegel okoli 980 milijard dolarjev oziroma 842 milijard evrov, kar je več kot desetkratnik britanskega, ki je drugi največji v Natu.

Poljska vodilna, baltske države sledijo

Med posameznimi članicami ostaja na vrhu Poljska, ki si je zadala, da bo do leta 2026 obrambne izdatke povečala na pet odstotkov BDP. Že letos je ta delež dosegel 4,48 odstotka, za njo pa se uvrščajo Litva, Latvija in Estonija. ZDA si šesto mesto delijo z Dansko s 3,22 odstotka BDP, kar pomeni, da so v relativnem smislu na podobni ravni kot nekatere evropske članice, čeprav absolutne številke Washingtona presegajo vse druge.

Na splošno se bodo obrambni izdatki v Evropi in Kanadi letos povečali za 15,9 odstotka. Gre za nekoliko nižjo rast kot v letu 2024, a bistveno večjo od obdobja pred rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, ko je bila letna rast le okoli 2,6 odstotka. Po oceni portala Euronews so prav ruska agresija in zaostrene varnostne razmere odločilno vplivale na politično voljo držav, da dvignejo vlaganja.

Novi cilji – 3,5 odstotka do leta 2035

Zaveznice so se nedavno dogovorile, da bo dosedanji cilj zgolj vmesna postaja. Do leta 2035 bodo morale doseči 3,5 odstotka BDP osnovnih obrambnih izdatkov, dodatnih 1,5 odstotka pa bo namenjenih za naložbe, povezane z obrambo. Skupni cilj petih odstotkov bo pomenil najvišjo stopnjo porabe v povojnem obdobju.

Prav ta dogovor pa je bil tudi odgovor na zahteve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je že med prvim mandatom pogosto grajal evropske članice zaradi prenizke porabe za obrambo, navaja Euronews. Ob vrnitvi na oblast je še bolj poudaril, da Washington ne bo neomejeno podpiral držav, ki ne izpolnjujejo obveznosti.

V sklepni izjavi nedavnega vrha voditeljev so se članice Nata znova strinjale, da Rusija ostaja „dolgoročna grožnja evroatlantski varnosti“. Kljub temu pa v Evropi ostajajo vprašanja, kako se bo ameriška zunanja politika razvijala v prihodnjih letih, saj se Washington vse bolj osredotoča na indo-pacifiško regijo.

Ana Koren

Foto: Wikimedia/U.S. Navy Master Chief Petty Officer Giovanni Malafronte/Released/fotografija je simbolna

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 28. 8. 2025 (video)

Buče – več kot juha: Hrustljavi, kremni in sladki recepti

Volkswagen razkril novi T-Roc: Več prostora, več tehnologije, več karakterja

Chia semena niso samo za hujšanje: To je 5 dodatnih koristi!

Zidanica za debel milijon, leteča predsednica in helikopterji

Jagode za prihodnje leto? Posadite jih avgusta!

Zakaj koža zvečer potrebuje drugačno nego kot zjutraj

Ameriški kemiki ustvarili novo spojino za učinkovitejše raketno gorivo

Mlada luna prinaša novo energijo: Kako jo izkoristiti zase

Objava Evropske članice Nata skupaj prvič do cilja 2-odstotne porabe za obrambo je bila najprej objavljena na Portal24.